Julijske Alpe in Triglavski narodni park

Triglavski narodni park (TNP) leži na območju Julijskih Alp. Park je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstevni režim, ki je strožji kot v krajinskih parkih. Na območju parka prevladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je značilno alpsko, vendar so zaradi bližine Jadranskega morja in vpliva sredozemskega podnebja na jugozahodnem območju prisotne tudi rastline iz tega območja.

Poimenovanje: Triglavski narodni park nosi ime po najvišji slovenski gori Triglavu, ki leži v osrednjem območju parka.

Triglav (2.864 m)

Kratek opis hidrologije v TNP

V Triglavskem narodnem parku sta dve večji povirji: reke Soče, ki izteka v Jadransko morje in reke Save, ki izteka proti Črnemu morju. Na pretežno razgibanem terenu gorskega krasa so omembe vredni tudi številni stalni slapovi. V posoškem delu parka so slapovi številčnejši.

Soča

Med Mangrtom (2.679 m) in Jalovcem (2.645 m) izvira Loška Koritnica. Njeni pritoki imajo izredno razgibano strugo s številnimi slapovi. Predilnica je desni pritok Koritnice. Njen najvišji slap je dobrih 50 m visok Predelski slap. Po višini sta omembe vredna tudi slap Zaročenca (30 m) ter Poševni slap (20 m). Fratarica je levi pritok Koritnice. Izvira pod Oblico (2.246 m).

Potok naredi na svoji kratki poti kar 1.000 m višinske razlike. Najvišji slap je iz treh stopenj sestavljen Veliki Drsnik (112 m). V dolini Loške Koritnice je lahko dostopen slap Skok (Parabola; 48m). V spodnjem toku dobi Koritnica precej močan desni pritok - potok Možnica. Zanimiva so korita ter 18 m visok Veliki Možniški slap, ki pada pod naravnim mostom. Reka Koritnica si utira pot skozi 1 km dolg kanjon med Rombonom in Vrhom Krnice. Znana so njena približno 60 m globoka in 200 m dolga korita, vidna z mosta pri trdnjavi Kluže.

Leta 1981 je bila v park vključena tudi izredno slikovita dolina Trenta. Skozi dolino Zapoden teče Suhi potok. V zgornjem toku je uradno najvišji stalni slap TNP: Slap pod planino Zapotok (121 m). Nedaleč nad sotočjem, na višini 1.050 m, izvira v enem nalepših kraških izvirov reka Soča. Kraški izvir je priljubljena turistična točka. Staro ime za Sočo v zgornjem toku je bilo Šnita.

Po svojih globokih koritih je znan levi pritok Mlinarica. V bližini je alpski botanični vrt Juliana. Nad naseljem Na Logu se dviga strma soteska Kloma z 200 m visokim slapiščem. V spodnjem delu Trente teče Soča v Malih koritih, pod katerimi pritaka potok Vrsnik. Priljubljeno izhodišče do Krnskega jezera je iz doline Lepene. Potok Lepenca izvira pod Debeljakom, njen levi pritok pa je močan potok Šumnik (Šunik). Povirji reke Tolminke in Zadlaščice sta znani po globokih koritih. Desna pritoka Tolminke, Levi in Desni Pščak ustvarjata slikovite slapove, v Jelovščku pa se skriva 20 m visok spiralasti slap.

Sava

Izpod Črnega jezera izvira 500 m nižje, v 78 m visokem slapu Savice, reka Savica. Nadaljuje svojo pot v Bohinjsko jezero. Severno od jezera je dolina Voje, po kateri teče Mostnica, znana po koritih. Ob deževju je viden 105 m visok slap Suhe. Reka Radovna si utira pot skozi Blejski vintgar, ki se konča s 13 m visokim slapom Šum.

V Tamarju izvira Nadiža, ki ponikne in se v Zelencih pojavi kot izvir Save Dolinke. Tu je tudi atraktiven 70 m visok slap Črna voda. Dolina Male Pišnice skriva 30 m visok slap, pod vršiško cesto pa teče Suha Pišnica s slapom v Hudičevem žlebu. Pod Martuljkovo skupino izvira potok Martuljek z mogočnima slapovoma. Kot stražar doline Vrat stoji 52 m visok slap Peričnik, v vzporedni dolini Kot pa najdemo Slapove v Kotu.

Jezera

Največje je Bohinjsko jezero. Znana so manjša Triglavska jezera, med njimi Črno in Dvojno jezero, visoko v gorah pa tudi Kriška in Krnsko jezero.

Bohinjsko jezero

Glej tudi: (seznam dokumentiranih lokacij)

• Slapovi TNP
• Triglav
• Ledenik
• Bohinjsko jezero
• Črno jezero
• Dvojno jezero
• Dolina Vrata
• Trenta

Avtor: Boštjan Burger, 1998 (1999)