Triglav (2864 m)

Triglav (2864 m) je najvišja gora Julijskih Alp in najvišja gora v Sloveniji. Prvi znani vzpon na Triglav je bil 26. avgusta 1778, ko so se štirje domačini iz Bohinja povzpeli na vrh brez sodobne opreme, kar priča o njihovi izjemni vztrajnosti. Vrh Triglava je konec 19. stoletja kupil dovški župnik Jakob Aljaž. 7. avgusta 1895 so po njegovem naročilu na vrhu gore postavili majhno zatočišče, danes znano kot Aljažev stolp — simbol slovenstva, ki je bil prvi slovenski napis v triglavskem visokogorju.

Severno pobočje Triglava je približno 4 km širok in 1 km visok prepad – Stena, ki sodi med najvišje navpične vertikale v Evropi. V Steni je več kot sto plezalnih smeri, med njimi tudi legendarna »Sfinga«, ki je primerna le za najbolj izkušene alpiniste.

Triglav je narodni in nacionalni simbol, ki se pojavlja v slovenskem grbu, zastavi in celo na evrskem kovancu za 50 centov. Njegova podoba predstavlja moč, vztrajnost in povezanost z naravo. V ljudskem izročilu je Triglav pogosto opisan kot troglavo božanstvo, ki združuje nebo, zemljo in podzemlje. Vzpon nanj je za mnoge Slovence obred prehoda, saj velja rek: "Nisi pravi Slovenec, dokler ne osvojiš Triglava."

Triglav je navdihoval pesnike, slikarje in skladatelje — med njimi Matijo Zemljiča in Jakoba Aljaža, ki je uglasbil pesem »Oj Triglav, moj dom«. Med drugo svetovno vojno je bil Triglav simbol Osvobodilne fronte, kasneje pa je postal uradni državni simbol v slovenski ustavi.

Projekt burger.si je že v devetdesetih letih postavil temelje digitalne predstavitve slovenskega prostora. Prva 360-stopinjska interaktivna panorama z vrha Triglava v okviru projekta je bila ustvarjena že leta 1996, kar je bilo v času, ko je bila tehnologija virtualne resničnosti še v povojih. Zadnja panorama v tem sklopu je bila vključena leta 2002. Kar vidite danes, je bilo ustvarjeno pred skoraj 25 leti

Vzpon na Triglav je mogoč iz več smeri, vsaka s svojimi značilnostmi:

Pokljuka: Rudno polje → Vodnikov dom → Dom Planika → Mali Triglav → vrh srednje, zahtevna.
Dolina Vrat: Aljažev dom → Triglavska Bistrica → Kredarica → Mali Triglav → vrh, zahtevna
Dolina Triglavskih jezer: Koča pri jezerih → Hribarice → Dolič → Triglavska škrbina → vrh, zahtevna
Bohinj (Voje): Bohinjska dolina → Velo polje → Kredarica → vrh, dolga, raznolika
Tržaška koča na Doliču Dostop iz Zadnjice ali iz doline Soče → Dolič → vrh, manj obljudena
Za vzpon je priporočljiva dvodnevna tura z nočitvijo v planinski koči (Dom Planika ali Kredarica), saj poti trajajo od 6 do 8 ur v eno smer. Zadnji del vzpona je izpostavljen in opremljen z jeklenicami, zato je priporočljiva čelada.

Glej tudi: Triglavski ledenik.