Projekt City views je eden najzgodnejših in najambicioznejših poskusov digitalne humanistike v Sloveniji. Od leta 1993, ko je bil zasnovan pod imenom City viev – Ljubljana kot muzej na prostem, je postopoma zrasel iz lokalne vizije v mednarodno prepoznaven digitalni arhiv slovenskih in tujih krajin, mest ter naselij. Že v svoji izvorni zamisli je presegal tedanje tehnološke in kulturne okvire: šlo je za pionirski poskus ustvariti virtualno okolje, v katerem bi lahko obiskovalec raziskoval mesto, njegove ulice, trge, parke in notranjosti javnih stavb, kot bi se sprehajal po velikem, razpršenem muzeju.

Dostopnost kot temeljna ideja

Eden ključnih motivov projekta je bila dostopnost za gibalno omejene osebe. Virtualni sprehodi so omogočali izkušnjo, ki je bila mnogim v realnem prostoru nedosegljiva: vstop v kulturne ustanove, ogled arhitekture, raziskovanje zgodovinskih jeder in sprehod po mestnih poteh brez fizičnih ovir. V tem smislu je City views eden prvih slovenskih projektov, ki je digitalno tehnologijo razumel kot orodje za inkluzijo – kot način, da se kulturna dediščina odpre vsem.

Prva objava Ljubljane (1996) in vpliv na svet

Leta 1996 je bila Ljubljana prvič objavljena v obsežnejši, javno dostopni digitalni obliki. Večina pomembnih lokacij – od starega mestnega jedra do ključnih javnih stavb – je bila dokumentirana in predstavljena v obliki, ki je združevala fotografijo, prostorsko orientacijo in muzejsko interpretacijo. Mesto je tako postalo hibrid med realnim prostorom in digitalnim arhivom, med urbanim okoljem in muzejem.

Pomembno je poudariti, da je bil projekt City View tudi idejna osnova za številne kasnejše sorodne projekte po svetu. V času, ko globalni splet še ni imel standardiziranih orodij za prostorsko predstavitev, je projekt ponujal konceptualni in tehnološki model, ki so ga mnogi prevzeli, prilagodili ali razvili naprej.

Razširitev na celotno Slovenijo in naprej

Po uspehu ljubljanskega dela se je projekt postopoma razširil na druga slovenska naselja. S tem se je City views preoblikoval iz lokalnega eksperimenta v nacionalni arhiv, ki danes predstavlja izjemno bogat vizualni in prostorski zapis Slovenije.

Slovenija ima 6 036 registriranih naselij, med njimi 104 mestna naselja in 212 občinskih središč. Ta izjemno razvejana poselitvena struktura – ena najgostejših v Evropi – daje projektu poseben pomen. Dokumentirati Slovenijo pomeni dokumentirati tisoče krajev, od velikih urbanih središč do najmanjših vasi, ki imajo kljub majhnosti svojo identiteto, zgodovino in prostorsko logiko.

Na spletni strani je danes objavljen le izbor naselij, saj je velik del zgodnjih vsebin zaradi tehnološke zastarelosti (Java, QTVR, Flash) prestavljen v poglavje Internetna arheologija. Ta premik ni le tehničen, temveč tudi zgodovinski: kaže, kako hitro se je razvijal splet in kako pomembno je ohranjati digitalne sledi preteklosti.

Projekt pa se ni ustavil pri slovenskih mejah. Kolikor je čas dopuščal, je bil razširjen tudi na številne druge države, ki so predstavljene v posebnih poglavjih spletne strani. Marsikatera država je prav v okviru tega projekta dobila svojo prvo virtualno predstavitev, ki se je kasneje izgubila iz kolektivnega spomina, a ostaja ohranjena v arhivu City views.

 

Kot vsak dolgoročen kulturni projekt je tudi City views doživel različne faze družbene in politične interpretacije. V določenih obdobjih je postal celo politično orodje uradnikov, ki so želeli z njim dokazovati svojo birokratsko moč ali vpliv. Kljub temu je projekt preživel, predvsem zaradi osebne predanosti, vztrajnosti in samofinanciranja. V skladu z razpoložljivim časom in osebnimi sredstvi še naprej izpolnjuje svoje poslanstvo: dokumentirati prostor, ohranjati spomin in omogočati dostopnost.

Kulturni in zgodovinski pomen

Projekt City views je:

• arhiv urbanega in ruralnega prostora,

• orodje za raziskovanje kulturne dediščine,

• didaktično gradivo,

• vir za zgodovinarje, arhitekte, urbaniste in muzealce,

• most med preteklostjo in prihodnostjo, saj ohranja podobe, ki se v realnosti spreminjajo.

V času, ko digitalni mediji pogosto delujejo površno in hitro, City views predstavlja nasprotje: potrpežljivo, sistematično in dolgotrajno dokumentiranje prostora, ki ga zaznamuje spoštovanje do krajev in ljudi.

 

Od prvotne ideje Ljubljane kot muzeja na prostem do mednarodnega arhiva virtualnih krajin je City views postal eden najpomembnejših digitalnih kulturnih projektov v Sloveniji in širše. Njegova vrednost ni le v tehnološki inovativnosti, temveč v humanistični viziji: omogočiti dostopnost, ohraniti spomin in ustvariti prostor, kjer se lahko vsakdo – ne glede na zmožnosti – sprehodi skozi kulturno krajino sveta.