Geografska lokacija
Solčava je slikovito gorsko naselje in središče istoimenske občine v Zgornji Savinjski dolini, umeščeno na stik Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Leži na povprečni nadmorski višini 660 m ob sotočju Savinje in gorskega potoka Klobaša. Območje občine obsega tri znamenite alpske ledeniške doline: Logarsko dolino, Robanov kot in Matkov kot ter slikovito podgorsko dolino Podolševo. Na severu se območje preko gorskega prelaza Pavličevo sedlo odpira na avstrijsko Koroško, proti vzhodu in jugu pa vzdolž reke Savinje proti Lučam.
Zgodovina
Prva poselitev območja sega daleč v prazgodovino; kdor se odpravi na gorski greben Olševe (1929 m), doseže znamenito Potočko zijalko, kjer je Srečko Brodar leta 1928 odkril sledove paleolitskega jamskega človeka in jamskega medveda iz okoli 20.000 let pr. n. št. Solčava spada pod zgodovinsko Štajersko, a ima kraj z okolico globoke korenine s sosednjo Koroško. V pisnih virih se kraj prvič omenja v 13. stoletju (leta 1241 oziroma 1268), v 12. stoletju pa je bil tu sedež fevdalne posesti oglejskih patriarhov, kasneje pa del gornjegrajske škofijske posesti. Stoletja prometne odmaknjenosti zaradi težko prehodne soteske Savinje so spodbudila razvoj edinstvene kmečke arhitekture in samozadostnih visokogorskih kmetij.
Znamenitosti
Osrednja stavbna znamenitost kraja je gotska Cerkev Marije Snežne iz 15. stoletja z znamenitim zgodnjegotskim kamnitim kipom sedeče Marije z Jezusom. V vaškem jedru stoji Center Rinka – večnamensko središče za trajnostni razvoj z bogato stalno razstavo o naravni in kulturni dediščini Solčavskega ter predstavitvijo najdb iz Potočke zijalke. Med naravnimi biseri izstopajo krajinski park Logarska dolina z 90-metrskim slapom Rinka, prvobitni Robanov kot, naravno okno v steni Matkovega kota ter Solčavska panoramska cesta, ki velja za eno najlepših razglednih poti v Alpah.
Prebivalstvo
Občina Solčava sodi med demografsko najmanjše in najbolj redko poseljene občine v Sloveniji, saj na površini 102 km² živi le okoli 500 prebivalcev. Poselitev zaznamujejo predvsem samotne visokogorske kmetije celki, razpršene po strmih gorskih pobočjih. Mnoge med njimi ležijo na višini nad 1.000 metri, med katerimi izstopa Bukovnik (1.327 m), ki velja za najvišje ležečo celkovo kmetijo v Sloveniji. Domačini so skozi generacije ohranili kleno narečje, trdoživost in spoštljiv odnos do gorske narave.
Migracije
Zaradi ostrega podnebja, strmega sveta in oddaljenosti od industrijskih središč se je območje skozi celotno 20. stoletje soočalo z odseljevanjem mladih v dolino. V sodobnem času pa se demografska slika stabilizira. Z razvojem turizma, obnovitvijo infrastrukture ter spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah mladi vse pogosteje ostajajo na posestvih svojih prednikov, uveljavil pa se je tudi trend dnevnih delovnih migracij v kraje vzdolž Savinjske doline.
Gospodarstvo
Gospodarstvo Solčavskega tradicionalno temelji na gozdarstvu, lesarstvu in visokogorskem kmetijstvu. Bogati gozdovi iglavcev so bili stoletja vir visoko cenjenega lesa, ki so ga v preteklosti splavarili po Savinji. V kmetijstvu je vodilna panoga živinoreja, predvsem reja avtohtone jezersko-solčavske ovce, znane po izjemni prilagojenosti na gorske pašnike ter kakovostni volni in mesu. Predelava ovčje volne (polstenje, predenje) in izdelava tradicionalnih kulinaričnih specialitet (solčavski želodec, mlečni izdelki) danes tvorita ključni del lokalne identitete z visoko dodano vrednostjo.
Turizem
Turizem v Solčavi temelji na sonaravnosti in ohranjanju naravne ter kulturne krajine, kar potrjuje tudi naziv Evropska destinacija odličnosti (EDEN). Obiskovalcem so na voljo vrhunsko gorništvo in planinstvo, gorsko kolesarjenje, turno smučanje, plezanje ter bivanje na tradicionalnih izletniških in turističnih kmetijah. Glavni poudarek ponudbe je na butičnem, nemasovnem doživljanju gorske tišine, pristnega podeželskega okolja in vrhunske lokalne kulinarike v vseh letnih časih.