O projektu MojaSlovenija.si

Projekt Burger Landmarks (MojaSlovenija.si) in razvoj njegovih poimenovanj (1993-2026)
Projekt Burger Landmarks (www.burger.si) je eden tistih redkih digitalnih projektov, ki niso le dokumentirali prostora, temveč so ga na novo osmislili. V času, ko je bil splet še v povojih, ko so bile digitalne kamere redkost, panoramska fotografija pa tehnični izziv za ozko skupnost entuziastov, je projekt vzpostavil standarde, ki jih danes jemljemo za samoumevne. Njegov zgodovinski pomen izhaja iz treh ključnih dimenzij: pionirske tehnološke inovacije, sistematične nacionalne dokumentacije in mednarodne strokovne prepoznavnosti.

1. Pionirski projekt prostorskih predstavitev na spletu
Ko se je leta 1993 porodila ideja o interaktivni prostorski dokumentaciji, svet še ni poznal koncepta spletnih zemljevidov, navigacije po ulicah ali 360-stopinjskih virtualnih ogledov. Prvi panoramski posnetki slapov, vodotokov in mestnih jeder so nastajali v obdobju, ko je bila izdelava ene same panorame dolgotrajen ročni proces, splet pa je omogočal le omejeno grafično izkušnjo. Kljub temu je projekt že leta 1996 vzpostavil celovito spletno predstavitev Slovenije, ki je bila v svetovnem merilu prva tako obsežna in sistematična digitalna prostorska zbirka.

Ta zgodnja implementacija navidezne realnosti v prikaz dediščine je bila prepoznana tudi v mednarodni strokovni skupnosti, ki je v poznih 90-ih in prvem desetletju 2000 šele začela razvijati podobne projekte. Predavanja in strokovni prispevki, kot sta Sao Paulo (2004), Quebec (2016) in še mnogi drugi, so projekt umestili v globalni kontekst kot referenčni primer, ki je dokazoval, da lahko posameznik s strokovnim znanjem, vztrajnostjo in vizijo ustvari digitalno infrastrukturo nacionalnega pomena.

2. Razvoj poimenovanj kot odraz širjenja koncepta
Slapovi – »Slovenija, dežela slapov«
Prvo poglavje projekta je nastalo iz terenskega dela, ki se je začelo leta 1994. Dokumentiranje slapov je bilo naravno izhodišče: slapovi so vizualno izraziti, geografsko raznoliki in simbolno močni. Poimenovanje »Slovenija, dežela slapov« je imelo dvojno funkcijo:

• poudarilo je izjemno naravno bogastvo države,
• ustvarilo je prepoznavno identiteto prvega tematskega sklopa.

To poimenovanje je postalo sinonim za začetno fazo projekta in je v strokovni javnosti pogosto citirano kot primer zgodnje tematske digitalne geografije.

Mesta – »City Views« (izvorno »City View«)
Ko se je dokumentacija razširila na urbana okolja, je nastal projekt City View, ki je že leta 1998 pokril Ljubljano z uličnimi pogledi. Ljubljana je bila predstavljena kot »muzej na prostem«, kar je bilo za tisti čas izjemno napredno: navigacija po mestu prek skice je bila predhodnica konceptov, ki jih danes poznamo kot Street View.
Kasnejše preimenovanje v City Views je odražalo širitev projekta iz enega mesta na več urbanih okolij. Poimenovanje je sledilo logiki rasti: od enega pogleda k množici pogledov, od lokalnega k nacionalnemu.

MojaSlovenija.si – preimenovanje nacionalnega poglavja iz Utrinki iz Slovenije
Ko je projekt prerasel tematske sklope in postal celovita digitalna predstavitev Slovenije, je bilo smiselno vzpostaviti ime, ki nosi identiteto celotnega prostora. MojaSlovenija.si je izpolnil prav to funkcijo:

• poudaril je osebni odnos avtorja do dokumentacije,
• ustvaril je občutek pripadnosti in domačnosti,
• omogočil je, da je projekt postal prepoznaven kot nacionalna digitalna dediščina.

Poimenovanje je bilo tudi strateško: v času, ko so se na spletu pojavljale komercialne in turistične platforme, je MojaSlovenija.si jasno izpostavil nekomercialno, raziskovalno in kulturno poslanstvo projekta.

3. Dve desetletji globalne prepoznavnosti
Projekt je bil več kot dvajset let eden najbolj obiskanih slovenskih spletnih projektov. Do leta 2011 je dosegel več kot 25 milijonov različnih IP-jev, imel izjemno visoke spletne metrike (PageRank 6/10, Alexa pod 100.000) in postal referenčna točka za digitalno predstavitev prostora. V času, ko so se šele oblikovali standardi spletne vizualizacije, je Burger Landmarks že ponujal:

• 360° panorame,
• interaktivne virtualne vodiče,
• sistematično terensko dokumentacijo,
• povezovanje naravne in kulturne dediščine,
• dostopnost za ljudi z gibalnimi omejitvami,
• izobraževalno vrednost za šole, muzeje in raziskovalce.

V strokovni skupnosti, ki je razvijala podobne projekte, je bil projekt prepoznan kot pionirski. Pogosto je bil naveden kot dokaz, da je mogoče celotno državo digitalno dokumentirati še pred pojavom velikih korporativnih rešitev.

4. Zgodovinski pomen danes
Danes, ko so prostorske predstavitve del vsakdana, se pionirska vrednost projekta kaže še jasneje. Burger Landmarks je bil:

• prvi celovit digitalni prostorski atlas Slovenije,
• prvi nacionalni projekt 360° dokumentacije na svetu,
• zgodovinski most med analogno geografijo in digitalno prostorsko izkušnjo,
• dokaz, da lahko posameznik ustvari infrastrukturo, ki preseže državne in komercialne okvire.

Njegov pomen ni le tehničen ali geografski, temveč kulturni: projekt je postal del slovenske digitalne identitete in eden najdaljše trajajočih neodvisnih spletnih projektov v državi.

Zakaj je spletna stran zasnovana za velike zaslone
Panoramski in virtualni vodiči, ki jih ponuja burger.si, so zasnovani kot prostorska izkušnja, ne kot klasična spletna stran. Njihov namen je omogočiti uporabniku občutek prisotnosti v prostoru — nekaj, kar zahteva tehnično in vizualno širino, ki jo lahko zagotovijo le veliki zasloni.
Na manjših zaslonih pametnih telefonov ali tablic se izgubi ključni del izkušnje:

• prostorska razsežnost ni več berljiva,
• podrobnosti se izgubijo,
• interakcija je manj natančna,
• nalaganje je počasnejše,
• občutek potopitve izgine.

Zato je stran zasnovana za velike zaslone, saj ti:

• zagotavljajo optimalno kakovost prikaza,
• omogočajo natančno raziskovanje panoram,
• ohranjajo občutek prostorske razsežnosti, ki je bistvo projekta.

Mobilnim uporabnikom so namenjene osnovne informacije in galerije, medtem ko je polna panoramska izkušnja rezervirana za računalnike in druge večje zaslone. To ni omejitev, temveč zavestna oblikovna odločitev, ki spoštuje naravo medija — prostorsko fotografijo.

Avtor: Boštjan Burger, univerzitetni diplomirani geograf (Univerza v Ljubljani)
2. februar 2026

Avtorske pravice in pogoji uporabe

Vsa vizualizacija je avtorsko delo Boštjana Burgerja. Projekt financira sam ali preko komercialnih projektov. Spletna stran je javna dobrina za ogled, a vsebina je zasebna last. Vsak uporabnik je gost po lastni volji in odgovornosti. Gradiva ni dovoljeno posojati, objavljati drugje ali komercialno izkoriščati brez pisnega dovoljenja.

Dovoljena je uporaba za izobraževalne namene z ustreznim citiranjem (projekcije, učni listi, predstavitve). Avtor se stalno strokovno izobražuje. Večina besedil je avtorskih, kjer pa so povzeta, so navedeni viri.

Avtor si pridržuje pravico prekinitve ali odstranitve projekta iz svetovnega spleta kadarkoli želi.