Delft je slikovito zgodovinsko mesto v provinci Južna Holandija, umeščeno med upravno prestolnico Haag na severu in pristaniški Rotterdam na jugu. Njegovo ime izhaja iz staronisozemske besede delven (kopati), kar neposredno opozarja na njegov nastanek ob najstarejšem umetno izkopanem kanalu Oude Delft. Naselje, ki se je ob njem razvilo okoli leta 1075, je 15. aprila 1246 od holandskega grofa Viljema II. prejelo mestne pravice in kmalu preraslo v eno vodilnih trgovskih, pivovarskih in tkalskih središč Nizozemske.
Zibelka nizozemske neodvisnosti in kraljeva kripta
Delft ima ključno mesto v oblikovanju nizozemske državnosti. V burnem obdobju osemdesetletne vojne je v nekdanjem samostanu sv. Agate, danes muzeju Het Prinsenhof, svoje poveljstvo uredil knez Viljem I. Oranski (Viljem Molčeči), osrednji voditelj upora proti španskemu kralju Filipu II. Tu je 10. julija 1584 padel pod streli fanatika Balthasarja Gérarda – sledi krogel v kamnitem zidu so na ogled še danes. Ker so Bredo, tradicionalno grobnico rodbine Nassau, tedaj zasedali Španci, so princa pokopali v Novi cerkvi (Nieuwe Kerk) v Delftu. Od takrat naprej cerkev služi kot uradna grobnica nizozemske kraljeve hiše Oranija-Nassau, kjer v podzemni kripti počivajo skoraj vsi monarhi in njihovi soprogi.
Mestna veduta: Oude Kerk in Nieuwe Kerk
Zgodovinsko jedro prepoznavno zaznamujeta dva mogočna sakralna stolpa na nasprotnih koncih mesta:
• Oude Kerk (Stara cerkev ali »Stari Janez«), zgrajena v 13. stoletju, slovi po svojem 75-metrskem gotskem zvoniku, ki se zaradi mehkih, zamočvirjenih tal vidno nagiba (vrh odstopa skoraj dva metra od navpičnice). V cerkvi so zadnje počivališče našli velikan slikarstva Johannes Vermeer, izumitelj mikroskopa Antonie van Leeuwenhoek ter pomorski junak Piet Hein.
• Nieuwe Kerk (Nova cerkev) na osrednjem trgu Markt z zvonikom, visokim 108,75 metra (drugi najvišji na Nizozemskem), v kateri stoji veličasten mavzolej Viljema Molčečega kiparja Hendricka de Keyserja.
Eksplozija smodnišnice leta 1654 (Delftse donderslag)
Zgodovino mesta je 12. oktobra 1654 pretresla katastrofalna nesreča, ko je v zrak razneslo podzemno skladišče smodnika z več kot 40 tonami eksploziva. Eksplozija, znana kot Delftse donderslag (Delftski grom), je zravnala z zemljo celotno severovzhodno četrt mesta, uničila stotine hiš in terjala življenja več kot sto meščanov, med njimi Carela Fabritiusa, najbolj nadarjenega Rembrandtovega učenca. Mesto so v naslednjih desetletjih načrtno in premišljeno obnovili z današnjo elegantno baročno podobo.
Svetovno znana modra keramika (Delfts Blauw)
V 17. stoletju, na vrhuncu zlate dobe, je Delft postal eno izmed šestih pristaniških mest s sedežem zbornice Nizozemske vzhodnoindijske družbe (VOC). Ko so trgovske ladje prinesle dragocen kitajski porcelan dinastije Ming, so delftski lončarji zaradi prekinitve uvoza razvili lastno tehniko posnemanja z belo kositrovo glazuro in prepoznavnimi modrimi poslikavami s kobaltovim oksidom. V mestu je na vrhuncu delovalo prek 30 manufaktur. Tradicijo še danes ohranja slavna manufaktura Royal Delft (Koninklijke Porceleyne Fles), ustanovljena leta 1653, kjer še danes izdelujejo ročno poslikane unikatne izdelke.
Mesto svetlobe, znanosti in visoke tehnologije
Delft je rojstni kraj baročnega slikarskega genija Johannesa Vermeerja (1632–1675), ki je v delih, kot sta Dekle z bisernim uhanom in Pogled na Delft, ustvaril nepogrešljiv vizualni spomin na svoje mesto. Danes mesto zgodovinsko dediščino združuje z najsodobnejšim tehnološkim napredkom. Tu ima sedež TU Delft (Tehniška univerza v Delftu), ena najuglednejših inženirskih univerz na svetu, ki s svojimi raziskovalnimi inštituti in hidrotehničnimi laboratoriji ostaja gonilna sila nizozemskega načrtovanja prostora, upravljanja voda in inovacij za prihodnost.