Haag (uradno 's-Gravenhage, v vsakdanji rabi Den Haag) je upravno in politično srce Kraljevine Nizozemske ter glavno mesto province Južna Holandija. Z več kot pol milijona prebivalcev je za Amsterdamom in Rotterdamom tretje največje mesto v državi. Čeprav je po nizozemski ustavi uradna prestolnica države Amsterdam, so v Haagu že od 16. stoletja zbrani vsi ključni vzvodi oblasti: generalni stanovi (parlament), sedež predsednika vlade in vseh ministrstev, državni svet (Raad van State), vrhovno sodišče (Hoge Raad), tuja diplomatska predstavništva ter uradne delovne in bivalne rezidence nizozemskega monarha (palači Noordeinde in Huis ten Bosch).
Zgodovinski razvoj in Binnenhof
Začetki mesta segajo v leto 1230, ko je holandski grof Floris IV. ob ribniku Hofvijver kupil posestvo za lovski dvorec. Njegov sin Viljem II., ki je bil izvoljen celo za nemškega kralja, je kompleks razširil v monumentalno rezidenco. Iz tega jedra se je razvil Binnenhof (Notranji dvor), ki velja za najstarejši parlamentarni stavbni kompleks na svetu, ki še vedno služi svojemu prvotnemu namenu. Njegovo srce je gotska Viteška dvorana (Ridderzaal) iz 13. stoletja z mogočnim lesenim ostrešjem v obliki ladijskega trupa, kjer monarh vsak tretji torek v septembru (na t. i. Prinsjesdag) z nagovorom slovesno odpre zasedanje parlamenta.
Svetovna prestolnica miru in pravičnosti
Haag ima izjemen mednarodnopravni status, saj je ob New Yorku, Ženevi, Dunaju in Nairobiju eno glavnih prizorišč delovanja Združenih narodov ter edino tovrstno mesto brez statusa uradne državne prestolnice. Tu imata sedež dve najpomembnejši svetovni sodni instituciji:
• Meddržavno sodišče (ICJ), primarni sodni organ ZN, ki rešuje spore med državami,
• Mednarodno kazensko sodišče (ICC), pristojno za sojenja posameznikom za genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu.
Osrednji simbol mednarodnega prava je neorenesančna Palača miru (Vredespaleis), odprta leta 1913 s pomočjo donacije ameriškega industrialca Andrewa Carnegieja. V njej delujejo Meddržavno sodišče, Stalno arbitražno sodišče ter ena najobsežnejših pravnih knjižnic na svetu. V mestu domujeta tudi evropski policijski urad Europol in agencija za pravosodno sodelovanje Eurojust.
Kulturni zakladi: Mauritshuis in nizozemski mojstri
Poleg politike je Haag eno najpomembnejših umetnostnih središč Evrope. Tik ob Binnenhofu stoji Mauritshuis, nekdanja palača grofa Johana Mauritsa iz 17. stoletja, ki danes hrani neprecenljivo kraljevo zbirko slik nizozemske zlate dobe. Med njimi izstopata ikonični platni Johannesa Vermeerja Dekle z bisernim uhanom in Pogled na Delft, Rembrandtove mojstrovine (vključno s sliko Ura anatomije dr. Nicolaesa Tulpa) ter dela Fransa Halsa in Jana Steena. Pomembno kulturno dediščino dopolnjujeta muzej umetnosti Kunstmuseum Den Haag z največjo zbirko del Pieta Mondriana na svetu ter Escher in Het Paleis, posvečen grafikam M. C. Escherja.
Mesto ob Severnem morju in Scheveningen
Haag je edino večje nizozemsko mesto, ki se neposredno odpira na obalo Severnega morja. Njegovo severozahodno okrožje predstavlja Scheveningen, nekoč majhna ribiška vas, ki se je v 19. stoletju prelevila v mondeno obmorsko zdravilišče. Danes slovi po široki peščeni plaži, obsežnih obalnih sipinah, zgodovinskem hotelu Kurhaus, 380 metrov dolgem pomolu (De Pier) z razglednim kolesom ter živahnem pristanišču, ki združuje ribiško tradicijo z moderno kulinariko.