Železniški tunel pod Naklom

virtualna ekskurzija 360°

Železniški odsek Logatec–Godovič–Črni Vrh je eden najzanimivejših, a hkrati najmanj poznanih infrastrukturnih projektov iz časa prve svetovne vojne. Pod območjem Nakla v Logatcu se nahajajo ostanki 198 metrov dolgega železniškega predora, zasnovanega za normalnotirno progo, ki naj bi povezala Logatec z Godovičem in naprej s Črnim Vrhom. Predor poteka v smeri azimuta 35°, od današnje Pavšičeve ulice proti Naklemu, in je eden redkih ohranjenih dokazov ambicioznega vojaškega gradbenega načrta, ki ga vojna nikoli ni dovolila dokončati.
Logatec – vojaško logistično središče monarhije
Med prvo svetovno vojno je bil Logatec eno ključnih logističnih vozlišč avstro-ogrske vojske. Tu so se križale oskrbovalne poti, potekalo je pretovarjanje materiala, orožja, streliva in vojakov, namenjenih na soško fronto. Zaradi izjemnih potreb po hitrem transportu je bila leta 1915 zgrajena ozkotirna vojaška železnica (feldban) proti Idriji, ki je potekala po zahtevnem kraškem terenu.
Pri gradnji te proge je sodelovalo več kot 20.000 vojnih ujetnikov, večinoma Rusov, ki so delali v težkih razmerah, pogosto izčrpani, slabo oblečeni in podhranjeni. Njihovo delo je bilo ključno za vzpostavitev oskrbovalnih linij, ki so omogočale vzdrževanje bojišč na zahodu.
Zakaj normalnotirna proga?
Ozkotirna proga je bila prepočasna in prešibka za potrebe velike vojske. Zato je bila kmalu načrtovana normalnotirna železnica, ki bi:
• razbremenila obstoječe prometne poti,
• omogočila hitrejši transport težke opreme,
• povezala Logatec z Godovičem in Črnim Vrhom,
• ustvarila novo varno oskrbovalno linijo, neodvisno od bohinjske proge, ki je bila zaradi bojev pogosto prekinjena.
Najzahtevnejši objekt na tej trasi je bil prav predor pod Naklom, ki so ga začeli graditi leta 1916.

Gradnja predora – ambiciozen projekt, ki ga je prehitela zgodovina
Dela na predoru so potekala hitro in intenzivno.

Vključena je bila kombinacija:
• ročnega kopanja,
• vrtanja v trdo apnenčasto podlago,
• gradnje podpornih zidov,
• izkopa servisnih rovov,
• dela vojnih ujetnikov in vojaških inženirjev.

Do jeseni 1917 je bil predor izkopan v dolžini skoraj 200 metrov, profil pa je bil že delno oblikovan za polaganje tirov.
Nenaden konec – preboj pri Kobaridu
Ko je 24. oktobra 1917 prišlo do preboja soške fronte (12. soška bitka), se je frontna črta premaknila daleč proti zahodu, globoko na italijansko ozemlje. S tem je izginila potreba po novi oskrbovalni železnici skozi Logatec. Gradnjo so ustavili praktično čez noč, stroji in orodje pa so ostali tam, kjer so bili.
Predor pod Naklom tako nikoli ni dočakal položitve tirov, nikoli ni videl lokomotive in nikoli ni služil svojemu namenu.
Predor danes – nemi spomenik vojne inženirstva
Danes predor predstavlja:
• izjemen primer vojaškega inženirstva,
• spomenik trpljenju vojnih ujetnikov,
• učni poligon za razumevanje gradbenih tehnik z začetka 20. stoletja,
• redko ohranjeno sled velikega, a nedokončanega infrastrukturnega projekta.
Zaradi svoje avtentičnosti in ohranjenosti je predor pod Naklom pomemben del tehniške in kulturne dediščine, ki pripoveduje zgodbo o logističnih izzivih, vojaški nuji in človeškem naporu v času ene najhujših vojn v zgodovini.