Ptičji pogled na Kluže

Podoba in vloga Forta Kluže sta se skozi stoletja večkrat preoblikovali, tako kot politične sile, ki so nadzorovale Bovško. Utrdba zapira enega najpomembnejših strateških prehodov v Zgornjem Posočju – na najožjem, soteskasto stisnjenem delu doline Koritnice, kjer je narava sama ustvarila idealno točko za nadzor in obrambo.
Prvo utrdbo so na tem mestu v drugi polovici 15. stoletja postavili Benečani. Šlo je za preprosto leseno fortifikacijo, namenjeno obrambi pred turškimi vpadi, ki so v tistem času ogrožali celotno območje. Ker je bil prehod izjemno izpostavljen, so Benečani kmalu spoznali, da potrebujejo trdnejšo zaščito, zato je bila že v začetku 16. stoletja postavljena prva kamnita utrdba, ki so jo v naslednjih stoletjih večkrat obnavljali in utrjevali.
Leta 1797, v času napoleonskih vojn, je utrdba doživela enega svojih najdramatičnejših trenutkov. Ob umiku avstrijskih sil pred napredujočo francosko vojsko so jo zažgali in porušili, da ne bi padla v roke nasprotniku. Šele pod Avstro-Ogrsko je območje ponovno dobilo svojo strateško težo: med letoma 1881 in 1882 je bila zgrajena nova, sodobnejša utrdba, ki se je v skoraj nespremenjeni podobi ohranila do danes. Poimenovali so jo Flitscher Klause (Kluže pri Bovcu). Njen namen je bil jasen – nadzorovati prehod iz Bovške kotline čez prelaz Predel/Predil v notranjost monarhije.
Ob izbruhu soške fronte leta 1915 se je frontna črta stabilizirala prav v neposredni bližini utrdbe. Zaradi strmih sten Rombona, ki se dvigajo nad njo, je bila Kluže varna pred neposrednim italijanskim obstreljevanjem. Zato je postala pomembno zaledno središče: v njej so delovala poveljstva, skladišča, garderoba in podporne enote. V tem času so utrdbo dopolnili s številnimi infrastrukturnimi objekti – malo elektrarno, vodnim črpališčem, opazovalnicami z reflektorji in drugimi napravami, ki so omogočale učinkovito delovanje v zahtevnih vojnih razmerah.
V letih pred drugo svetovno vojno je utrdba postopoma propadla in bila deloma opustošena. Danes pa je Fort Kluže ponovno zaživel kot pomemben kulturni in zgodovinski spomenik. V njegovih prostorih je urejen muzej s stalnimi in občasnimi razstavami, ki obiskovalcem približujejo burno zgodovino utrdbe in širšega območja Bovškega.