Turjaški grad

Grad Turjak (nemško Burg Burgstall ali Auersperg) velja za enega najmogočnejših, strateško najbolj dovršenih in zgodovinsko najpomembnejših gradov na Slovenskem. Kot večstoletna zibelka in matični sedež vplivne plemiške rodbine vitezov, grofov ter knezov Auerspergov (Turjačanov) je grad odigral odločilno vlogo pri obrambi dežele pred turškimi vpadi, v verskem vrenju reformacije ter pri rojstvu slovenskega knjižnega jezika.

Geografska lega in strateški položaj

Grad stoji na razglednem terasastem skalnem pomolu na nadmorski višini 512 metrov, neposredno nad vasjo Turjak v Občini Velike Lašče. Njegova umestitev v prostor ni bila naključna:

• Nadzor prometnic: Obvladoval je ključno prehodno točko in trgovsko pot, ki je iz južnega roba Ljubljanskega barja vodila preko Velikih Lašč proti Ribniško-Kočevski dolini, Dolenjski ter Suhi krajini.

• Naravna zaščita: Z več strani ga varujejo strma, težko prehodna gozdnata pobočja, kar je napadalcem onemogočalo hiter in neopažen dostop.

Prva omemba in začetki gradu

Zgodovina grajskega kompleksa sega v zgodnji srednji vek:

• Prvotna grajska stavba (stari grad ali prototurn) je stala nekoliko nižje v dolini že v 11. ali zgodnjem 12. stoletju.

• Plemiška rodbina Auerspergov se v pisnih virih prvič neposredno omenja leta 1220 (Konrad in Engelbert Turjaška), sam grad Turjak pa v listinah izrecno leta 1272.

• Po uničujočem koroškem potresu leta 1348 in velikem idrijskem potresu leta 1511 so grad temeljito prezidali ter premaknili na današnjo, strateško ugodnejšo vzpetino.

Arhitekturna moč in obrambna nepremagljivost

Turjak je slovel kot ena najbolj neprehodnih trdnjav v Notranji Avstriji, saj so ga ob vsakokratnih napadih posodobili v skladu z najsodobnejšimi dognanji renesančnega utrdbenega inženirstva:

• Trikotna tlorisna zasnova: Povezuje masivne stanovanjske trakte, ki jih na vogalih varujejo mogočni obrambni stolpi.

• Glavni obrambni rondel (topniška bastija): Najbolj prepoznaven del gradu na severozahodni strani je polkrožni topniški stolp z debelino zidov preko 4 metre, načrtovan tako, da so se sovražne topovske krogle od njega odbijale.

• Neosvojljivost: Grad je kljuboval vsem neposrednim poskusom zavzetja. Turki, ki so večkrat pustošili po Kranjski, Turjaka niso nikoli osvojili. Leta 1515 je zdržal tudi silovit napad kmečkih uporov, ki so uničili številne druge gradove po deželi.

Grad Turjak kot žarišče protestantizma in nastanek Dalmatinove Biblije

V 16. stoletju je bil Turjak eno najpomembnejših duhovnih in kulturnih središč protestantskega gibanja na Slovenskem. Turjaški gospodje so sprejeli luteransko vero ter se uveljavili kot vodilni politični in finančni podporniki reformacije med kranjskim plemstvom.

Varno zavetje za Jurija Dalmatina

Ko so se v habsburških deželah stopnjevali pritiski protireformacije, so protestantski pisci in pridigarji izgubili javno varnost v mestih. Herbard VIII. Turjaški in njegovi nasledniki so na gradu nudili varno zatočišče verskim beguncem, učenjakom in pisateljem:

• Zavetišče za prevajanje: Jurij Dalmatin, učenec Primoža Trubarja, se je med letoma 1578 in 1580 umaknil prav za varne zidove Turjaka, kjer je v miru nadaljeval in dokončal prevajanje celotnega Svetega pisma iz izvirnih jezikov (hebrejščine in grščine) v slovenščino.

• Podpora rodbine: Turjačani so Dalmatinu zagotovili bivanje, hrano, varnost in dostop do obsežne grajske knjižnice ter izdatno finančno podprli končni tisk Biblije v Wittenbergu leta 1584.

• Primož Trubar in grajska kapela: Turjačani so ohranjali tesne stike tudi s Primožem Trubarjem. V gradu je delovala protestantska kapela, kjer so redno potekala bogoslužja v slovenskem jeziku, grad pa je hranil obsežno zbirko protestantskih knjig.

Zgodovinski razvoj in dogodki med drugo svetovno vojno

Skozi stoletja je grad doživljal vzpone, preureditve in hude preizkušnje:

• Baročna in klasicistična preureditev: Po prenehanju turške nevarnosti je trdnjava postopoma dobivala bolj udobno, reprezentativno grajsko podobo z arkadnim dvoriščem, bogatimi dvoranami in dragocenim arhivom.

• Spopad septembra 1943: Po kapitulaciji fašistične Italije septembra 1943 je grad postal prizorišče velikega oboroženega spopada:

  • Odporniško gibanje – regularna protifašistična slovenska vojska: Enote odporniškega gibanja, organizirane kot regularna protifašistična slovenska vojska, so z zaplenjenim težkim orožjem in topništvom obkolile ter napadle grad, da bi nevtralizirale sovražnikovo utrjeno postojanko.

  • Kolaboratorji s fašistično Italijo in nacistično Nemčijo: V gradu so se utrdile enote kolaboratorjev s fašistično Italijo in nacistično Nemčijo (pripadniki vaških straž ter četnikov), ki so sodelovale z okupatorskimi silami v boju proti odporniškemu gibanju.

  • Posledice spopada: Po večdnevnem silovitem topniškem obstreljevanju je grad kapituliral. V bojih je bil Turjak v celoti požgan in močno porušen, bogata notranja oprema, umetnine ter neprecenljiv večstoletni grajski arhiv pa so bili večinoma uničeni.

• Povojna obnova: Po nacionalizaciji so se začela obsežna konservatorska dela, s katerimi so gradu postopoma povrnili zunanjo arhitekturno celovitost ter ga odprli za javnost.

Zgodovinsko pomembne osebnosti

Z gradom so neločljivo povezana imena nekaterih najvidnejših osebnosti slovenske in srednjeevropske zgodovine:

• Andrej Turjaški (Andreas von Auersperg, 1556–1593): Poveljnik krščanske lahke konjenice in heroj bitke pri Sisku (22. junij 1593), kjer je s strateško briljantnim napadom zlomil vojsko Hasan-paše Predojevića. Njegov sloves vojščaka mu je prislužil vzdevek kranjski Ahil.

• Herbard VIII. Turjaški (1528–1575): Deželni glavar Kranjske, vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine ter velik mecen protestantske književnosti. Padel je v boju s Turki pri Budačkem.

• Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589): Protestantski pisec in teolog, ki je prav z zavetjem in podporo turjaških grofov ustvaril monumentalni prvi celotni prevod Biblije v slovenščino.

• Primož Trubar (1508–1586): Začetnik slovenskega knjižnega jezika, rojen v bližnji Rašici, ki je bil z rodbino Auersperg v stalnem osebnem in idejnem stiku.

 

Lepa je tudi okolica z naravnimi znamenitostmi, kot so stara Lipa ali soteska Bajdinškega potoka.