Weert (v limburškem narečju Wiert) je zgodovinsko mesto v osrednjem delu nizozemske province Limburg, umeščeno blizu meje z belgijsko Flandrijo in Severnim Brabantom ob plovnem kanalu Zuid-Willemsvaart. Zaradi obsežnih gozdnih površin, barij in naravnega parka De Groote Peel, ki ga obdajajo, si je mesto prislužilo sloves »zelenega bisera Limburga« (De Groenste Stad).
Izvor imena in strateški položaj
Ime mesta izhaja iz starogermanske besede werde ali waard, ki označuje povišano, suho kopno sredi mokrišč in močvirnatega sveta (obsežnega šotnega barja Peel). Naselbina se prvič pisno omenja leta 1069 v listini samostana sv. Servacija v Maastrichtu. Zaradi svoje strateške lege na trgovski poti med Brabantom in Porenjem se je Weert hitro razvil v cvetoče trgovsko in obrtno središče (zlasti na področju tkalstva in obdelave volne), leta 1414 pa je prejel trške in mestne pravice.
Grofje Hornski in grad Nijenborgh
Zlato obdobje Weerta je neločljivo povezano z vplivno plemiško rodbino grofov Hornskih (Graven van Horne), ki so v 15. stoletju zgradili mogočni grad Nijenborgh kot svojo glavno rezidenco. Najslavnejši med njimi je bil Filip van Montmorency, grof Hornski (1524–1568), ki se je skupaj z grofom Egmontom in knezom Viljemom Oranskim uprl španski tiraniji kralja Filipa II. Leta 1568 ga je zloglasni vojvoda Alba zvabil v past v Bruslju in ga na glavnem trgu obglavil, kar je dokončno sprožilo nizozemsko osemdesetletno vojno za neodvisnost. Njegovo telo so skrivaj prepeljali v Weert in ga pokopali v cerkvi sv. Martina.
Cerkev sv. Martina (Sint-Martinuskerk)
Osrednji arhitekturni ponos mesta predstavlja dvoranska cerkev sv. Martina (Sint-Martinuskerk), ena največjih in najpomembnejših poznogotskih sakralnih stavb na Nizozemskem, katere gradnja se je začela leta 1456. Cerkev se ponaša z monumentalnim zvonikom, ki se dviga 78 metrov visoko in dominira mestni veduti. V zvoniku je nameščen eden največjih in najuglednejših kariljonov (zvoniranj) v Evropi z 49 bronastimi zvonovi, notranjščina cerkve pa hrani izjemne stropne freske ter grobnico grofov Hornskih.
Pekarska tradicija in sodobni utrip
Weert je po vsej Nizozemski in Belgiji znan po svoji bogati kulinarični dediščini, predvsem po tradicionalni limburški piti (vlaai). Posebna lokalna različica, Weerter vlaai, se ponaša z večstoletno tradicijo, ki so jo domači peki že v 19. stoletju s posebnimi stojnicami na železniški postaji uspešno ponesli med potnike po vsej državi. Danes je Weert dinamično mesto, ki uspešno prepleta svojo plemiško dediščino, sproščen limburški življenjski slog in sodobno tehnološko naravnanost.