Maastricht (v limburškem narečju Mestreech) je glavno in največje mesto nizozemske province Limburg. Leži na skrajnem jugovzhodnem robu Nizozemske, stisnjeno med belgijsko mejo in reko Meuse (nizozemsko Maas) ob sotočju z rečico Jeker. Zaradi svoje strateške lege na križišču pomembnih trgovskih poti velja Maastricht skupaj z Nijmegenom za najstarejšo stalno naseljeno urbano naselbino na ozemlju današnje Nizozemske.
Rimska zapuščina in izvor imena
Začetki mesta segajo v rimsko dobo, ko so Rimljani okoli leta 10 pr. n. št. na plitvini reke Meuse zgradili leseni most in vojaško postojanko ob strateški cesti Via Belgica (ki je povezovala današnji Köln z obalo pri Boulogne-sur-Mer). Naselbino so poimenovali Mosae Trajectum, kar pomeni »prehod čez Meuso«, iz česar se je skozi stoletja razvilo sodobno ime Maastricht. V 4. stoletju so Rimljani zaradi vpadov germanskih plemen naselbino utrdili s kamnitim kastrumom.
Sveti Servacij in versko središče srednjega veka
V 4. stoletju je sveti Servacij (Sint Servaas), armenski misijonar in škof v Tongerenu, preselil svoj škofijski sedež v Maastricht, s čimer je mesto postalo prvo krščansko središče regije. Po njegovi smrti leta 384 so nad njegovim grobom zgradili baziliko sv. Servacija (Sint-Servaasbasiliek), ki še danes dominira znamenitemu trgu Vrijthof. Ta monumentalna romanska bazilika hrani bogato cerkveno zakladnico (Schatkamer), vključno z zlatim relikviarijem svetnika. Skupaj s sosednjo gotsko cerkvijo sv. Janeza (Sint-Janskerk) z značilnim rdečim zvonikom ter romansko baziliko Naše Gospe (Onze-Lieve-Vrouwebasiliek) priča o izjemni sakralni dediščini mesta.
Obrambno obzidje, bastijoni in podzemni labirinti
Zaradi svoje lege je bil Maastricht več stoletij ključna mejna trdnjava. Mesto se ponaša z najstarejšimi ohranjenimi mestnimi vrati na Nizozemskem – Helpoort (Peklenska vrata) iz okoli leta 1229. V 17. in 18. stoletju so obrambni sistem nadgradili z obsežnim vencem zunanjih bastijonov in podzemnih minskih rovov (Kazematten). V bližnjem hribu Sint-Pietersberg so stoletja lomili lapornati apnenec (mergel), s čimer je nastal več kot 80 kilometrov dolg podzemni labirint hodnikov, ki je med številnimi obleganji in med drugo svetovno vojno služil kot zaklonišče za prebivalce ter skrivališče za neprecenljive umetnine, vključno z Rembrandtovo Nočno stražo.
Pogodba iz Maastrichta in sodobni evropski pomen
Sodobna zgodovina mesta je neločljivo povezana z rojstvom sodobne Evrope. 7. februarja 1992 je bila v stavbi provincialne vlade podpisana zgodovinska Maastrichtska pogodba (Uradno Pogodba o Evropski uniji), ki je postavila temelje današnje Evropske unije, uvedla skupno evropsko državljanstvo in določila pot k skupni valuti evro. Danes je Maastricht živahno univerzitetno mesto z mednarodno univerzo (Universiteit Maastricht), bogato gastronomsko ponudbo in prepoznavnim burgundskim značajem, ki se močno razlikuje od severnega dela Nizozemske.