Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož

Pokrajinski muzej Ptuj‑Ormož je ena najstarejših in najpomembnejših muzealnih ustanov v Sloveniji, ki s svojo razvejano dejavnostjo povezuje bogato arheološko, zgodovinsko, umetnostnozgodovinsko in etnološko dediščino širšega območja Ptuja in Ormoža. Njegova posebnost je v tem, da ne deluje le kot klasična razstavna institucija, temveč kot celovit raziskovalni, dokumentacijski in konservatorski center, ki skrbi za ohranjanje in interpretacijo kulturne dediščine enega najstarejših slovenskih mest in njegovega podeželskega zaledja. Muzej je s svojo odprtostjo za inovacije postal tudi pionir na področju digitalne dediščine.

Zgodovinski razvoj muzeja

Začetki muzejske dejavnosti na Ptuju segajo v leto 1893, ko je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo Ptuj. Prva zbirka je bila skromna, a izjemno dragocena: v prostorih tedanje nižje gimnazije so razstavili arheološke najdbe, ki so pričale o izjemni zgodovinski plastičnosti Ptuja, nekdanje rimske Petovione. Že dve leti pozneje, 1895, je zbirka doživela pomembno razširitev. Muzeju so številni posamezniki podarili predmete različnih zvrsti – od arheoloških artefaktov do predmetov kulturne zgodovine. Med donatorji je izstopal profesor Franz Ferk, po katerem je bil muzej poimenovan Mestni Ferkov muzej.

Z naraščanjem števila predmetov je postalo prvotno razstavišče pretesno. Leta 1928 se je muzej preselil v prostore nekdanjega dominikanskega samostana, kar je omogočilo boljše pogoje za hranjenje in razstavljanje zbirk ter razvoj strokovnih oddelkov.

Razvoj po drugi svetovni vojni

Po letu 1945 je muzej doživel novo prelomnico. V upravljanje je dobil ptujski grajski kompleks, enega najmarkantnejših arhitekturnih simbolov mesta. S tem je pridobil večino stavb, ki jih uporablja še danes, in razširil svoje prostorske ter vsebinske možnosti. Leta 1963 je zaradi širjenja svojega delovanja in regionalnega pomena prejel naziv Pokrajinski muzej Ptuj. Kasneje se je njegovo delovanje razširilo tudi na območje Ormoža, kar je prineslo dodatne zbirke, nove raziskovalne naloge in še tesnejšo povezanost z dediščino celotne Spodnjepodravske regije.

Pionirski korak v digitalno prihodnost

Posebno poglavje v zgodovini muzeja predstavlja leto 2000, ko je kot eden prvih muzejev na svetu predstavil vse svoje razstave v obliki virtualne resničnosti. Ta izjemno zgodnji in drzen tehnološki korak je bil v svetovnem merilu skoraj vizionarski. V času, ko je bila virtualna resničnost še v povojih in večina muzejev šele razmišljala o digitalizaciji, je Pokrajinski muzej Ptuj‑Ormož že omogočil obiskovalcem, da se po razstavah sprehodijo digitalno, v tridimenzionalnem prostoru, ne glede na fizično oddaljenost.

S tem je muzej presegel tradicionalne okvire predstavitve dediščine in se uvrstil med globalne pionirje digitalne muzeologije. Ta inovacija ni bila le tehnična zanimivost, temveč strateški premik: odprla je vrata novim oblikam interpretacije, omogočila dostopnost ranljivim skupinam, razširila doseg muzeja v mednarodni prostor in postavila Ptuj na zemljevid kot mesto, ki razume pomen povezovanja kulturne dediščine z najsodobnejšimi tehnologijami.

Zbirke in strokovni oddelki

Muzej je organiziran v več strokovnih enot, ki pokrivajo ključna področja dediščine:

• Arheološki oddelek hrani izjemno bogate najdbe iz prazgodovine, rimske Petovione, obdobja preseljevanja ljudstev in zgodnjega srednjega veka.

• Zgodovinski oddelek dokumentira razvoj Ptuja in okolice od srednjega veka do 20. stoletja.

• Oddelek za kulturno zgodovino vključuje bogate zbirke pohištva, orožja, glasbil in likovne umetnosti.

• Etnološki oddelek predstavlja slikovito ljudsko izročilo in dediščino kurentovanja (UNESCO).

• Restavratorske delavnice skrbijo za strokovno konserviranje in restavriranje predmetov.

Muzej kot varuh regionalne identitete

Pokrajinski muzej Ptuj‑Ormož danes deluje kot osrednja kulturna ustanova, ki povezuje zgodovino, umetnost, arheologijo in etnologijo celotnega območja. S svojo zgodnjo digitalno preobrazbo in neomajno predanostjo ohranjanju dediščine je muzej postal zgled sodobne muzejske prakse.