Ljubljanski grad – zgodovinski simbol nad mestom
Na osrednjem griču, ki se dviga nad Ljubljano kot naravni amfiteater, stoji Ljubljanski grad – prostor, kjer se prepletajo zgodovina, legenda, arhitektura in sodobno mestno življenje. Grajski grič je strateško umeščen nad sotočjem Ljubljanice in Gradaščice, kar je že v prazgodovini ustvarilo idealne pogoje za poselitev. Arheološke najdbe potrjujejo, da je bil grič poseljen že v halštatski dobi, torej skoraj tisočletje pred prvo pisno omembo gradu.
Prve naselitve in zgodnji razvoj
Najstarejše sledi človeka na grajskem griču segajo v železno dobo, ko je tu stala utrjena naselbina. Rimljani so območje vključili v sistem obrambe Emone, čeprav ni dokazov o monumentalni rimski utrdbi na samem vrhu. V zgodnjem srednjem veku je grič postal pomembna obrambna točka, kar je vodilo v nastanek prve utrdbe v 11. stoletju.
V pisnih virih se grad prvič pojavi leta 1144 kot Laybach in leta 1146 kot Luwigana, kar potrjuje njegovo vlogo v upravnem in vojaškem sistemu oglejskih in pozneje freisinških škofov.
Lastništva skozi zgodovino
11.–13. stoletje: grad je v lasti freisinških škofov, ki so nadzorovali pomembne trgovske poti.
14. stoletje: preide pod oblast Habsburžanov, ki ga postopoma preoblikujejo v deželno trdnjavo.
16. stoletje: v času turških vpadov in kmečkih uporov dobi okrepljeno obrambno funkcijo.
17.–18. stoletje: grad izgublja vojaški pomen in postane sedež deželnih uradov ter kasneje zapor.
Arhitekturni razvoj
Današnjo podobo je grad dobil po velikem potresu leta 1511, ko so ga temeljito prezidali v renesančno trdnjavo.
(Simulacija vedute Ljubljane v 17. stoletju, mozaik 360 panoram (Boštjan Burger)+ Valvasorjeva podoba Ljubljane + AI , www.mojaslovenija.si)
V jedru so še vedno vidni romanski ostanki, grajska kapela sv. Jurija pa je dragocen primer gotske arhitekture. Razgledni stolp, danes ena najbolj prepoznavnih silhuet Ljubljane, je bil postavljen leta 1848 na mestu starega obrambnega stolpa in prezidan leta 1982.
Ljubljanski grad v času Ilirskih provinc
Med letoma 1809 in 1813, ko je Ljubljana postala prestolnica Ilirskih provinc, je grad služil predvsem kot vojaška in upravna postojanka francoskih oblasti. V tem obdobju je bil pomemben simbol nove politične ureditve, ki je prinesla modernizacijo šolstva, sodstva in uprave.
Grad v 1. in 2. svetovni vojni
1. svetovna vojna: grad je bil uporabljen kot vojaški objekt in zapor, predvsem za vojne ujetnike ter politične zapornike habsburške monarhije.
2. svetovna vojna: v času italijanske in pozneje nemške okupacije je grad ponovno postal zapor. V njem so bili zaprti številni pripadniki odporniškega gibanja, zato je danes pomemben kraj spomina.
Po drugi svetovni vojni
Po letu 1945 je grad izgubil vojaško funkcijo. Dolga desetletja je propadal, deloma pa so ga uporabljali kot socialna stanovanja. Šele v 60. letih 20. stoletja se je začela načrtna obnova, ki je vrhunec dosegla leta 1997, ko je bila zaključena večina obnovitvenih del.
Današnja namembnost
Danes je Ljubljanski grad kulturno, turistično in družabno središče:
poročna dvorana in protokolarni prostori,
muzejske zbirke in razstave,
koncerti, gledališke predstave, filmski večeri,
restavracije in kavarna,
razgledni stolp z enim najlepših pogledov na Ljubljano in Kamniške Alpe.
Grajski grič je tudi priljubljena rekreacijska točka, dostopna peš, z vzpenjačo ali po gozdnih poteh.
Zanimivost: Stolp piskačev
V 16. stoletju je na mestu današnjega razglednega stolpa stal Stolp piskačev, opremljen z uro. Mestni godci, oblečeni v zelene livreje, so vsak dan ob 11. uri z njega igrali melodije, ki so oznanjale ritem mestnega življenja.
Ljubljanski grad kot maskota mesta
Ljubljanski grad je skupaj z zmajem najmočnejši simbol Ljubljane. Njegova silhueta je vtisnjena v mestni grb, v logotipe institucij, v turistično podobo mesta in v kolektivno zavest Ljubljančanov. Predstavlja zgodovinsko kontinuiteto, varuha mesta, kulturno srce in prepoznavno ikono prestolnice.