Kamniško-Savinjske Alpe

Skrito v brezpotju, ustvarja desni pritok Kokre, Vobenca (tudi Lobinca) skoraj nepričakovano lepo, več kot 20 m visoko slapišče. Potok je domačinom znan kot Vobenca, tudi na starejših tematskih topografskih kartah je označen z imenom Vobenca, vendar se lahko uporabniki novih izdaj topografskih zemljevidov, ki citirajo podatke iz Državne topografske karte, zmedejo saj je potok označen kot Lobnica – Lobnica je drugače tudi reka, ki izvira na Pohorju in je znana po slapovih. Kakorkoli, pri iskanju potoka na zemljevidu bodite pozorni na Vobenca ali Lobinca.

Izhodišče proti slapišču Vobence je iz Zgornje Kokre, po gozdni cesti (mimo hišne št. 64, Kokra), ki vodi ob potoku navzgor. Po 1200 m se gozdna cesta (pozor zasebna lastnina) obrne v ostrem ovinku proti jugu. Na samem ostrem ovinku so opazne sledi nekdanjega kolovoza. Tu je sotočje dveh potokov, ki sta ob različnih letnih časih tudi različno vodnata. Pravi, Vobenca je tisti kamor vodijo sledi, od neurij povsem uničen in že zdavnaj zaraščen kolovoz. Če se obrnemo v smeri proti vodnemu toku, ko stopimo z ovinka je torej prava pot sledenju potoku na naši desni. Grapo Vobence lahko neurja iz leta v leto preoblikujejo, zato se je potrebno prebijati ob strugi in večkrat prečiti potok. Pot ni tako “divja” kot se morda bere in se da …Pot ni tako “divja” kot se morda bere in se da z dobro mero previdnosti narediti tudi prav simpatičen “družinski” obisk – z malo priokusa “avanture”.

Po 550 m hoje po grapi (360 m zračne črte) se grapa zapre in znajdemo pred 20 m visokim slapiščem, ki v spodnjem delu v 9 metrov visokem slapu pada v plitev tolmun. Ob manj vodnatih letih, ko je erozija vode manjša, so skalnate stene ob slapu poraščene z mahovjem.

Grapa je od tu “neprehodna”, vendar se da s primerno obutvijo in spretnostjo ob desnem bregu slapa povzpeti na vrh slapa, kjer se pred nami odpre vrhnji del slapišča – na videz 10 m visok dvopramenski drseči slap – toda naklon brega je manjši kot 45°, tako da ne moremo govoriti o pravem slapu.

Vrh celotnega slapišča preide v ozek žleb, erodiran v rdečkasto kamnino. Voda teče v žleb iz plivega tolmuna – kotanje, v katero drsita približno 10 m visoka pramena potoka. Človek tu resnično ne bi pričakoval sledov civilizacije. Toda presenečenje – malo nad vrhom slapišča se dviga do 2,5 m visok kamnit zid. Potok teče okoli njega, in ko se povzpnemo, ugotovimo, da gre za nenavadno ploščad, okoli katere so ostanki železnih klinov in močno zarjavele železne pletenice. Glede na zaraščenost mora biti vse skupaj staro dobrih 70 let. Le čemu je služila ta gradnja?

Nad skrivnostno ploščadjo se struga umiri in postane skoraj položna. Po 150 m se strugi približa močno zaraščen kolovoz, po katerem se lahko spustimo nazaj proti Zg. Kokri.

*Opomba: opis dostopa do slapišča je iz leta 1993, ko sem intenzivno raziskoval možnosti pojavov slapov: kabinetno s pomočjo križanja DMR-ja in sloja vodotokov na računalniku in potem terenska preverba po "uspešnem zadetku" – in tokrat je bilo "odkrito" slapišče Vobence.