Čolniči - Obrh

virtual excursion

Jama Čolnici–Obrh kot kraški bruhalnik in izvir potoka Obrh (Jezerščica) na vzhodnem robu Cerkniškega polja predstavlja izjemen primer dinamičnega kraškega sistema, v katerem se prepletajo hidrološki, geomorfološki in biološki procesi. Njena lega pri Gornjem Jezeru jo umešča v območje, kjer se podzemni tokovi iz notranjosti Javornikov prebijajo na površje, zato je vhod v jamo dolgo ostal skrit pod skalovjem in sedimentom. Šele leta 2007 je skupina jamarjev Društva ljubiteljev kraških jam pod vodstvom geografa Mateja Kržiča odmaknila skalni prag nad izvirom ter razkrila vhod v podzemne rove. Nadaljnje raziskovanje je bilo takrat onemogočeno zaradi povsem zalite epifreatične cone, ki je kazala na izrazito sezonsko nihanje vodostaja in kompleksno hidrološko dinamiko sistema.

Prelomni trenutek je nastopil septembra 2011, ko je izjemno nizek vodostaj omogočil prehod skozi ozke, prej neprehodne suhe sifone. Ekspedicijo je sestavljala interdisciplinarna skupina jamarjev z različnimi strokovnimi znanji – od biologov in kemikov do krasoslovcev in geografov. Prav ta raznolikost je omogočila celostno interpretacijo opaženih pojavov. Jamarji so se prebijali skozi tesne epifreatične rove, plavali preko hladnih podzemnih jezer, se orientirali v neznanem labirintu rovov ter sproti beležili tloris jame, kar je bilo ključno za kasnejšo prostorsko rekonstrukcijo sistema.

Vizualizacija, nastala v tem obdobju, prikazuje približno 1500 metrov jame – od vhoda, kjer s stropa visijo prepletene drevesne korenine, do ozkih prehodov v dolomitu, prekritem s črnim manganovim oksidom in rumenkastim blatom. Stene in strop suhe struge so posejani z mikro-dimniki, drobnimi reliefnimi strukturami, ki pričajo o dolgotrajnih procesih raztapljanja in izločanja mineralov v spreminjajočih se hidroloških razmerah.

Po devetnajstih urah neprekinjenega plazenja, plavanja in kartiranja se je pred raziskovalci odprla izjemna podzemna dvorana. Na približno polovici njene višine je potekala izrazita vodoravna črna črta mangana – jasen geokemični indikator nekdanje višine podzemnega jezera v času, ko je bila epifreatična cona povsem napolnjena z vodo. Nad to črto se je dvigovalo bogato kapniško okrasje, ki se je lahko oblikovalo le v obdobjih, ko je bil prostor nad gladino vode dovolj dolgo izpostavljen kapljanju in prezračevanju.

V osrednjem delu dvorane se je dvigal velik skalnati podor, ki je pozneje pojasnil izjemno paleontološko najdbo – številna okostja jamskih medvedov. Analiza lege in konteksta ostankov kaže, da so se veliki medvedi v času ledene dobe pred ostrimi zimskimi razmerami zatekali v jamske prostore, kjer so iskali zavetje. Vendar je masiven podor zaprl glavni izhod in živali ujel v podzemni prostor, kjer so obtičale za več deset tisoč let. Ta tragični dogodek je postal fosiliziran v geološki zgodovini jame, dokler ga ni razkrila sodobna ekspedicija.

Člani raziskovalne ekipe so bili tako prvi ljudje, ki so stopili v ta izolirani podzemni svet in videli neposredne posledice davnega naravnega dogodka, ki je zaznamoval usodo jamskih medvedov. Odkritje dodatnih 1000 metrov rovov, vključno z velikimi dvoranami ter rovi, bogatimi s kapniki in paleontološkimi ostanki, je razširilo razumevanje geomorfološke evolucije jame in njene vloge v širšem hidrološkem sistemu Cerkniškega polja.

Ekspedicija in vizualizacija Jame Čolnici–Obrh tako predstavljata izjemen primer sodobnega speleološkega raziskovanja, kjer se terensko delo, interdisciplinarna znanja in napredne dokumentacijske metode združijo v celostno interpretacijo kraškega podzemlja. Jama ostaja živ sistem, ki še vedno skriva neznane prostore, hkrati pa je dragocen arhiv geoloških, hidroloških in bioloških procesov, ki so oblikovali njen razvoj skozi tisočletja.