Grad Velika Nedelja stoji na jugovzhodnem robu Slovenskih goric, na prehodu med ravnino Ptujskega polja in gričevnato pokrajino proti Ormožu. Njegova lega ob nekdanji rimski cesti in na srednjeveškem mejno-obrambnem območju med nemškim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom mu je že zgodaj zagotovila strateški pomen. Skupaj z župnijsko cerkvijo sv. Trojice tvori izrazit arhitekturni dvojec, ki dominira nad naseljem in predstavlja osrednji zgodovinski simbol kraja.
Grad je bil prvotno komenda nemškega viteškega reda. Prvič je izrecno omenjen leta 1273, vendar je njegova zasnova verjetno nastala že kmalu po letu 1200, ko je Friderik Ptujski s pomočjo križnikov utrdil oblast na velikonedeljskem ozemlju. Red je tu vzpostavil obsežno zemljiško gospostvo, ustanovil hospital Device Marije in zgradil utrjeno postojanko, ki je služila vojaški obrambi, upravi posesti ter pastoralnemu delovanju. Srednjeveško jedro gradu je ohranjeno v jugozahodnem delu, renesančna zasnova pa prevladuje v celotni arhitekturi. Najpomembnejše prezidave so potekale med letoma 1723 in 1730, ko je grad dobil svojo zgodnjobaročno podobo z notranjim dvoriščem, baročnim vodnjakom in obrambnimi stolpi. Posebno vrednost imajo umetnostni elementi, med njimi gotske plastike iz okoli leta 1400 ter grbovni relief komturja Marquarda von Eckha iz leta 1612.
V neposredni bližini gradu stoji župnijska cerkev sv. Trojice, ki je nastala na temelju nekdanje križniške cerkve. Današnja stavba je baročno preoblikovana, a v njej so ohranjeni starejši gotski elementi, zlasti v prezbiteriju. Cerkev je bila stoletja osrednje duhovno središče križniškega gospostva, kar se odraža v bogati notranji opremi, oltarjih in ikonografiji, povezani s tradicijo reda. Njena lega ob gradu poudarja dvojno funkcijo kraja: vojaško-upravno in sakralno.
Danes grad upravlja Pokrajinski muzej Ptuj–Ormož. V njem sta na ogled etnološka zbirka o življenju v Veliki Nedelji skozi stoletja ter prenovljena grajska kapela. Skupaj z župnijsko cerkvijo sv. Trojice predstavlja eden najcelovitejših ohranjenih zgodnjobaročnih kompleksov na Štajerskem in ključno dediščinsko jedro Velike Nedelje.