Dvorec Štatenberg stoji na izrazitem prehodu med ravninskim Dravskim poljem in prvimi slemeni Haloz, ki se vzhodno od doline Dravinje razvijejo v razgibano gričevnato pokrajino. Njegova lega ni naključna, temveč odraža premišljeno baročno zasnovo prostora. Grofje Attemsi so novo rezidenco postavili na rahlo privzdignjeno teraso nad dolino Dravinje, od koder se odpirajo široki pogledi proti ravnini, hkrati pa je bila stavba umeščena v naravno zaščiteno okolje ob vznožju gričevja. Dvorec tako predstavlja vezni člen med dvema značilnima krajinskima tipoma – odprto ravnino in vinorodnimi Halozami –, kar mu daje posebno prostorsko in krajinsko identiteto.
Pomemben del zasnove je bil tudi reprezentančni dostop. Dolga dovozna os, ki se približuje dvorcu s severozahodne strani, je obiskovalca postopoma vodila proti osrednjemu delu posesti in ustvarjala vtis slovesnega prihoda. Okolica ni bila oblikovana zgolj kot gospodarsko zaledje, temveč kot skrbno načrtovana baročna kulturna krajina. Drevoredi, parkovne ureditve, vrtovi, ribniki, njive in gospodarska poslopja so bili povezani v enotno prostorsko kompozicijo, v kateri je dvorec predstavljal osrednjo arhitekturno in simbolno dominanto. Del te krajinske zasnove je kljub poznejšim spremembam še danes prepoznaven.
Zgodovina dvorca je tesno povezana z rodbino Attems, eno najvplivnejših plemiških družin na Štajerskem v 17. in 18. stoletju. Ko je srednjeveški grad Štatenberg nad Makolami izgubljal svojo reprezentančno vlogo, so se Attemsi odločili zgraditi sodobno baročno rezidenco v dolini. Gradnjo je okoli leta 1690 naročil grof Ignacij Marija Attems, dokončna podoba dvorca pa je nastajala še v prvih desetletjih 18. stoletja. Stavbo pogosto pripisujejo graškemu arhitektu Johannu Joachimu Carlonu, enemu najvidnejših ustvarjalcev štajerskega baroka, čeprav neposredni arhivski dokazi o njegovem avtorstvu niso ohranjeni.
Dvorec je zasnovan kot simetrična štiriperutna stavba z notranjim dvoriščem, ki predstavlja značilen tip reprezentančne baročne podeželske rezidence. Kljub še renesančni zasnovi zaprtega tlorisa so fasade, osna kompozicija in razporeditev prostorov izrazito baročne. Osrednji poudarek predstavlja slavnostna dvorana z bogato štukaturno in freskantsko dekoracijo, ki sodi med najkakovostnejše primere baročne umetnosti na Slovenskem. Ohranile so se tudi številne poslikave v salonih, kakovostne peči in grajska kapela, ki pričajo o nekdanjem sijaju rezidence. Alegorične freske s prizori iz antične mitologije in upodobitvami štirih elementov odsevajo umetnostni okus ter kulturne ambicije naročnikov.
Poleg reprezentančne funkcije je imel Štatenberg pomembno upravno in gospodarsko vlogo. Obsežna posest je zajemala gozdove, vinograde, polja, travnike, ribnike in številna gospodarska poslopja, od koder so upravljali eno pomembnejših zemljiških gospostev v tem delu Štajerske. Dvorec je bil hkrati rezidenca plemiške družine, sedež uprave posesti ter središče gospodarskega življenja širše okolice. Takšna dvojna funkcija je bila značilna za velike baročne plemiške komplekse v habsburški monarhiji.
V 19. in začetku 20. stoletja je dvorec večkrat zamenjal lastnike, njegova prvotna rezidenčna vloga pa se je postopoma umikala gospodarskim in upravnim potrebam. Leta 1910 je požar poškodoval del objekta s kapelo, vendar je bila večina osrednjih reprezentančnih prostorov ohranjena. Po drugi svetovni vojni je dvorec prešel v družbeno oziroma javno upravljanje, kar je prineslo različne namembnosti in tudi obdobja pomanjkljivega vzdrževanja. Kljub temu se je ohranila njegova temeljna arhitekturna zasnova, kakovostna notranja oprema in značilen odnos do okoliške kulturne krajine.
V zadnjih desetletjih potekajo postopne konservatorske in restavratorske obnove, usmerjene v ohranjanje konstrukcije, obnovo streh, reprezentančnih prostorov, kapele ter parkovne ureditve. Danes je dvorec prepoznan kot eden najpomembnejših baročnih dvorcev v Sloveniji in predstavlja pomemben spomenik kulturne dediščine, ki poleg svoje arhitekturne vrednosti ohranja tudi izjemno pričevalnost o razvoju baročne rezidenčne arhitekture in kulturne krajine na Štajerskem.