Grad Lendava stoji na razglednem griču nad mestom Lendava, na skrajnem vzhodnem robu Slovenije, tik ob meji z Madžarsko. Njegova lega na prehodu med Panonsko nižino in obronki Lendavskih goric mu daje izrazit strateški in krajinski pomen. Z grajskega vzpetega položaja se odpira pogled na široko ravnino proti Madžarski, na vinorodne terase Lendavskih goric ter na staro mestno jedro ob vznožju hriba. Ta preplet ravnine in gričevja je že od prazgodovine ustvarjal naravno prehodno območje, ki je bilo v zgodovini pomembno za trgovino, vojaške premike in kulturne stike.

Najstarejše sledi poselitve na grajskem griču segajo v pozno antiko, ko je tu stala manjša utrdba, povezana z rimskimi obrambnimi sistemi ob vzhodni meji imperija. Prva zanesljiva omemba srednjeveškega gradu izhaja iz 12. stoletja, ko je bil del obsežnih posesti rodbine Hahót, pozneje pa rodbine Bánffy, ki je v 15. in 16. stoletju močno zaznamovala zgodovino Lendave. V času turških vpadov je grad služil kot pomembna obrambna postojanka na skrajnem zahodnem robu ogrskega obrambnega sistema. Večkrat je bil poškodovan, utrjen in prezidan, kar se odraža v njegovi današnji arhitekturni podobi, ki združuje srednjeveške, renesančne in baročne elemente.

V 17. stoletju je grad dobil bolj rezidenčno podobo, z urejenimi notranjimi prostori in reprezentančnimi dvoranami. Po propadu rodbine Bánffy je prešel v roke različnih plemiških družin, v 19. stoletju pa je postopoma izgubljal svojo prvotno funkcijo. Po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran in prilagojen kulturnim ter izobraževalnim dejavnostim.

Danes je grad Lendava osrednja kulturna ustanova mesta. V njem deluje Galerija-Muzej Lendava, ki upravlja več stalnih in občasnih razstav. Med najpomembnejšimi so:

  • stalna razstava o zgodovini Lendave in okoliških narodnostnih skupnosti,

  • razstava o življenju in delu Györgya Zale, svetovno znanega kiparja iz Lendave,

  • stalna zbirka likovnih del, ki jo dopolnjujejo mednarodne grafične in kiparske razstave.

Grad je tudi prizorišče številnih kulturnih dogodkov, koncertov, literarnih večerov in mednarodnih umetniških simpozijev. Zaradi svoje lege, zgodovinske plastičnosti in sodobne muzejske dejavnosti predstavlja eno najpomembnejših kulturnih središč v Prekmurju ter simbol večkulturne identitete Lendave.