Cerkljansko obsega porečje reke Cerknice in njenih pritokov na prehodu iz Idrijskega hribovja v Škofjeloško hribovje ter Julijske Alpe. Pokrajino določajo strma pobočja, ozke grape, samotne gorske kmetije in osrednja kotlina z naseljem Cerkno. Zaradi naravne izoliranosti, ki so jo narekovale neprehodne soteske, se je na Cerkljanskem stoletja ohranjala avtohtona kulturna identiteta s posebnim narečjem, bogatim ustnim izročilom in arhaičnimi pustnimi šegami, ki so drugod po Sloveniji pod vplivom modernizacije izginile.

Zgodovinski razvoj in obnova po letu 1955

Korenine običaja segajo v predkrščanska pomladna obredja rodovitnosti, agrarnih kultov in čaščenja prednikov. Pisni viri segajo v 19. stoletje, ko je laufarija veljala za nepogrešljiv del zimskega življenja cerkljanskih fantov (fantovske skupnosti).

Po prvi svetovni vojni, ko je Cerkljansko po rapalski pogodbi pripadlo Kraljevini Italiji, so fašistične oblasti zaradi prepovedi javne rabe slovenskega jezika in zbiranja običaj zatrle. Po drugi svetovni vojni je tradiciji grozil popoln zaton. Leta 1955 je skupina domačih navdušencev pod strokovnim vodstvom etnologa dr. Nika Kureta in akademskega slikarja Borisa Kobala začela zbirati pričevanja starejših domačinov. Na podlagi natančnih opisov so na novo izrezljali lesene maske, rekonstruirali oblačila iz naravnih materialov ter obnovili celoten potek obredja. Danes je Društvo Laufarija Cerkno varuh te žive mojstrovine državnega pomena, vpisane v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine.

Posebnost cerkljanskih larf

Ključna značilnost laufarije so larfe – maske, izrezljane iz lipovega lesa, ki se po individualnem izrazu in anatomski natančnosti močno razlikujejo od večine drugih slovenskih pustnih mask. Z izjemo Ta starega, ki nosi polmasko in sme edini govoriti, so vsi ostali liki zavezani k popolnemu molku. Larfe z natančno poslikavo ponazarjajo človeška čustva, arhaične demone, naravne sile ter vaške značaje.

Laufarska družina in podroben opis likov

Laufarsko družino sestavlja 25 likov, ki nosijo 26 larf (lik Ta koševa ima dve naličji):

Osrednji liki:
- Pust: Pooseblja zimo, lenobo, grehe in vse neumnosti vaščanov. Oblečen je v sveže nabran gozdni mah (teža obleke presega 30 kg), na glavi ima rogove, v rokah pa nosi smrečico s koreninami.
- Ta smrekov: Pustov brat, prekrit s svežimi smrekovimi vejami, ki simbolizira zimski gozd.
- Ta star in Ta stara: Gospodarja laufarije v cerkljanski praznični kmečki noši 19. stoletja. Ta star vodi celotno ceremonijo in je edini govoreči lik.
Arhaični liki narave in prednikov:
- Ta bršljanov in Marjetica: Vitel bršljana in cvetovi marjetic na zelenih oblačilih ponazarjata konec zime, pomladno rast in ponovno rojstvo narave.
- Ta ličnat: Ogrnjen v plašč iz lipovega ličja z leseno pastirsko palico; predstavlja visokogorskega pastirja.
- Ta terjast: Groteskna maska z zobato čeljustjo, prekrita s tkaškimi ostanki platna (terje); ponazarja duhove prednikov.
- Ta mahov: Oblečen v gozdni mah, predstavlja gozdnega duha.
- Ta kožuhov: Prekrit s kožuhom; na hrbtu nosi koš z velikim kravjim zvoncem (burovž), s katerim ustvarja zvok za odganjanje zlih sil.
- Lamant: Divji lik v kozličjih kožah z lesenimi trirogimi vilami in debelo vrvjo, zadolžen za krotitev in vezavo Pusta.
Družbeni, stanovski in satirični vaški liki:
- Sodnik, Tožilec in Zagovornik: Sodni zbor, ki vodi proces v starih meščanskih oblačilih.
- Gospod in Gospa: Predstavnika premožnega meščanstva v gosposkih opravah.
- Ta žleht: Šepajoč hudobec z lajno in nahrbtnikom s prašičjimi parklji.
- Ta loparjev: Pek s pekovskim loparjem, na katerem je izpisan datum in napis »Smrt Pustu«.
- Ta perjev (Ta kurjev): Posebnež, oblečen v tisoče kurjih peres.
- Ta koševa: Ena oseba nosi figuro ženske, ki v košu na hrbtu prenaša pijanega moža.
- Ta divji, Ta pijan, Ta pijana, Cunkler (brusač), Kurir in Harmonikarji.

Pustni cikel in obredno dogajanje

Cerkljanski običaj ni zgolj enodneven karneval, temveč večtedenski dramski cikel:

Postopno zbiranje (od novega leta do pustne nedelje): Prvo nedeljo po novem letu se na cerkljanskih ulicah pojavi prvi lik (»Ta prvi«). Vsako naslednjo nedeljo po maši pride iz skrivališča v gozdu nov lik, dokler se družina popolnoma ne izpopolni.
Pustna nedelja (obtožba in lov): Vsi liki se zberejo v sprevodu in pridejo na osrednji trg. Sodnik prebere obtožnico – kalamuon, v katerem v cerkljanskem narečju ošteje vse napake, spodrsljaje in politične neumnosti krajanov v preteklem letu. Pust poskuša pobegniti, a ga Lamant ujame in zveže.
Pustni torek (obsodba in usmrtitev): Popoldne se zbor znova sestane na trgu. Po ponovnem branju kalamuona sodnik razglasi smrtno obsodbo. Rabelj Pusta položi na tla in ga s posebnim lesenim batom (botom) z enim samim udarcem simbolično usmrti.

Obred se zaključi z žalovanjem, pogrebno melodijo harmonik ter plesom vseh laufarjev, s čimer je zima dokončno pokopana, skupnost očiščena preteklih zamer in odprta pot pomladnemu ciklu.

Priprava pustnih mask v "Laufarkomandi". "Ta bršljanov" je dobil ime po bršljanu, iz katerega je izdelana njegova obleka. Ima vesel in nasmejan obraz in predstavlja popolno nasprotje Pusta, pomlad in vse dobro kar z njo prihaja.

"Marjetica", tako kot "Ta bršljanov" predstavlja pomlad. Laufarjem se je pridružila leta 1968. Njena zelena obleka je prešita s podobami cvetov marjetic.

Lamant je oblečen v kozličje kože in nosi lesene triroge vile, s katerimi straši otroke. Opasan je z vrvjo, s katero laufarji na pustno nedeljo zvežejo pusta, da jim do torka ne pobegne.

"Ta loparjev" predstavlja obrtnika – peka, ki nosi v rokah lopar za polaganje kruha v peč. Na loparju je napis "SMRT PUSTU" ter tekoči datum pusta.

"Ta žleht" predstavlja hudobneža, škodoželjneža s škilastimi očmi in zapotegnjenimi ustnicami. Na hrbtu nosi nahrbtnik, na katerem so navešeni svinjski parklji, ušesa ali rep. Šepa in se opira na palico, s katero podi otroke. Igra tudi na lajno.

"Ta ličnat" predstavlja pastirja iz okoliških planin, zato je ogrnjen v pastirski plašč iz lipovega ličja (ličje – plast debla, ki je tik pod lubjem) in obut v lesene cokle, v rokah pa nosi pastirsko palico. Njegovo naličje ima zagorel obraz prikupnega in klenega moža.

"Ta divji" je novejša maska. Njegovo naličje ima grozljiv in istočasno prestrašen izraz. Strah ga je vsega, kar ga obdaja. Še posebej se boji ljudi, zato vedno hodi na koncu sprevoda. Na glavi ima razkuštrane dolge lase, oblečen pa je v živalske kože, saj naj bi prišel iz gozda in se pridružil laufarjem.

»Ta terjast« sodi v skupino arhaičnih mask, ki izvirajo še iz poganskih časov. Ta terjasti prestavljajo duhove umrlih prednikov. Obraz je grotesken, z velikim nosom in veliko čeljustjo, iz katere štrlijo veliki beli zobje. Obleka in pokrivalo sta narejena iz terja, ostankov pri tkanju platna.

Harmonikarji

"Ta star in ta stara" iz skupine arhaičnih mask sta par in v sprevodu vedno hodita skupaj. Ta star je gospodar laufarske družine. Oblečen je v staro cerkljansko praznično kmečko nošo. Na glavi nosi širokokrajni klobuk, pri hoji se opira na palico. Ima izraz dobrodušnega starčka, ki pa je še ves pri močeh. Je edini laufar, ki lahko govori.

"Ta koševa" je lik, ki se pojavlja tudi v drugih pustnih skupinah. Spada med arhaične maske. Laufarji so jo prvič vključili medse leta 1958. Uporabili so larfi, ki sta ju leto poprej nosila ta pijan in ta pijana. Okoli leta 1960 sta bili naličji za ta lik izdelani na novo. Masko nosi ena oseba, predstavlja pa dve figuri, in sicer babo, ki v košu nosi pijanega dedca. Maska babe izraža ogorčenje in napor zaradi bremena, ki ga nosi v košu na hrbtu, t. j. pijanega moža. Ta pa le pijano kinka in se smeje babi, ki ga nosi. Naličje babe ni izvotljeno, ampak jo človek, ki je oblečen v to masko, nosi v rokah.

Pred cerkljanskim muzejem

"Gospod in Gospa", predstavljata meščanski sloj Cerknega.

"Ta perjev" (Ta kurjev). Maska je posnetek domačina, po domače Kurnškega Janeza, ki je bil neke vrste vaški posebnež. Vsa njegova obleka in pokrivalo sta oblepljena s kurjim perjem. Spada med novejše like, med laufarje so ga vključili leta 1966.

"Ta kožuhov" predstavlja pastirja oziroma kmeta iz cerkljanske okolice. Maska ima dobrodušen zagorel obraz. Je temno rdeče barve z velikim nosom in močnimi ustnicami. Na hrbtu nosi koš in v njem burovž – velik kravji zvonec, s katerim v sprevodu neprestano pozvanja in povzroča hrup. Ob koledovanju v košu zbira darove.