Visoko se nahaja v kantonu Zenica-Doboj v Osrednji Bosni, približno 25 kilometrov severozahodno od glavnega mesta Sarajeva. Mesto leži v rodovitni rečni kotlini na levem bregu reke Bosne, ob njenem sotočju z rečico Fojnico. Zaradi svoje lege ob naravnih prometnih koridorjih je bilo območje skozi vsa zgodovinska obdobja strateško vozlišče, danes pa je z razvojem infrastrukture in turizma eno najbolj obiskanih središč v regiji.
Kraljevsko središče srednjeveške Bosne: Mile in grad Visoki
V obdobju srednjeveške bosanske države (od 12. do 15. stoletja) je imelo Visoko s svojo okolico status osrednjega političnega in verskega jedra kraljestva. Na vrhu piramidalnega hriba Visočica (213 metrov nad reko Bosno) je stal mogočni utrjeni stari grad Visoki, od koder so bosanski bani in kralji izdajali pomembne državne listine. V neposredni bližini, v naselju Mile (današnji Arnautovići), je bil sedež bosanskega državnega zbora (stanka) ter samostan sv. Nikolaja. Tu so leta 1377 s kraljevo krono ovenčali prvega bosanskega kralja Tvrtka I. Kotromanića, v tamkajšnji cerkvi pa sta bila odkrita tudi kraljeva grobnica in grob bana Stjepana II. Kotromanića z ostanki znamenitega kraljevskega plašča z izvezenimi zlatimi lilijami.
Večstoletna usnjarska in obrtna dediščina
Po osmanski zasedbi se je mestno življenje preusmerilo v dolino, kjer je nastala podkraljevska čaršija. V 16. stoletju so meščani pod vodstvom usnjarskih cehov (tobačij) razvili predelavo kož in izdelavo usnjenih izdelkov, ki se je ohranila več kot 500 let. Reka Fojnica je s svojo vodo nudila odlične pogoje za strojenje usnja, kar je Visoko uveljavilo kot vodilno usnjarsko in krznarsko središče širšega balkanskega prostora – tradicijo, ki je v 20. stoletju dosegla industrijski vrhunec z nekdanjim usnjarskim velikanom KTK Visoko.
Fenomen hriba Visočica in sodobni turizem
V začetku 21. stoletja je Visoko pritegnilo svetovno medijsko pozornost zaradi teorij o t. i. »bosanskih piramidah«. Hrib Visočica s svojo izrazito pravilno geometrijsko obliko ter podzemni labirint rovov Ravne sta postala središče raziskovanj, polemik in množičnega alternativnega turizma. Ne glede na razprave v akademskih krogih je pojav spodbudil izjemen turistični zagon, v mesto privabil popotnike z vseh celin ter obogatil turistično ponudbo z urejenim arheološko-turističnim parkom Ravne 2.