Trebinje je najjužnejše mesto v Bosni in Hercegovini ter kulturno in gospodarsko središče Vzhodne Hercegovine. Mesto leži na nadmorski višini približno 275 metrov ob bregovih reke Trebišnjice, ene najdaljših ponikalnic v Evropi, ki teče proti prostranemu kraškemu Popovemu polju. Mesto je umeščeno v rodovitno kotlino zahodno od gorskega masiva Orjena, le streljaj od tromeje med Črno goro, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Zračna razdalja do Jadranskega morja je izjemno majhna – do Kotorskega zaliva je le 40 km, do zgodovinskega Dubrovnika pa pičlih 27 km, zaradi česar ima mesto izrazito sredozemsko podnebje z več kot 260 sončnimi dnevi na leto.

Arslanagićev most – prestavljeni biser osmanskega stavbarstva
Največji arhitekturni ponos Trebinja je Arslanagićev most (znan tudi kot Perovićev most), ki ga je leta 1574 naročil znameniti veliki vezir Mehmed-paša Sokolović v spomin na svojega v boju padlega sina. Most je izvorno stal 10 kilometrov višje ob toku Trebišnjice pri vasi Mostići ob pomembni karavanski poti proti Dubrovniku in Carigradu. Ko so v šestdesetih letih 20. stoletja zaradi gradnje hidroelektrarne Trebinje I in jezu Grančarevo ustvarili akumulacijsko jezero Bileća, bi bil most za vselej potopljen pod vodo. Z izjemnim inženirskim in konservatorskim podvigom so most med letoma 1966 in 1972 kamen za kamnom previdno razstavili, oštevilčili bloke ter ga v izvirni podobi znova postavili v neposredni bližini Trebinja. Z dvema velikima polkrožnima lokoma, dvema manjšima stranskima odprtinama ter značilno stražarsko ložo velja za enega najpopolnejših primerov mostne arhitekture na Balkanu.

Obzidani Kastel in platane na Trgu svobode
Zgodovinsko jedro mesta predstavlja utrjeni Kastel na desnem bregu Trebišnjice, ki so ga v začetku 18. stoletja na temeljih srednjeveške utrdbe razvili Osmani za obrambo pred beneškimi vpadi. Znotraj ohranjenega obzidja stojita Sultan-Ahmedova mošeja (1719) in Osman-paševa mošeja (1726) ter Muzej Hercegovine. Tik ob obzidju leži osrednji mestni trg (Trg slobode), ki slovi po mogočnih, več kot stoletnih platanah, posajenih v času avstro-ogrske uprave ob koncu 19. stoletja, ki ustvarjajo edinstveno senco za živahno tržnico z domačimi hercegovskimi pridelki (sir iz meha, pršut, smokve in med).

Samostan Tvrdoš in hrib Crkvina s hercegovsko Gračanico
Duhovno identiteto kraja zaznamujeta dve izjemni sakralni točki. Nekaj kilometrov zahodno ob Trebišnjici stoji srednjeveški samostan Tvrdoš iz 16. stoletja (zgrajen na temeljih cerkve iz 4. stoletja), sedež zahodnohercegovske eparhije in rojstni kraj meništva svetega Vasilija Ostroškega, danes pa znan po vrhunski tradiciji pridelave vin (avtohtoni sorti vranac in žilavka). Nad mestom se dviga razgledni hrib Crkvina, kjer stoji kompleks Hercegovska Gračanica, zgrajen leta 2000 po zgledu kosovske Gračanice kot zadnje počivališče slavnega pesnika in diplomata Jovana Dučića, od koder se odpira popolna panorama na staro mestno jedro, reko in okoliške kraške vrhove.