Mostar leži v globoki kanjonski dolini smaragdne reke Neretve na povprečni nadmorski višini okoli 70 metrov, stisnjen med strma pobočja hercegovskih gora Velež, Hum in Čabulja. Mesto je zgodovinsko, upravno, gospodarsko in univerzitetno središče Hercegovsko-neretvanskega kantona ter velja za kulturno prestolnico Hercegovine. Od Jadranskega morja in rodovitne delte Neretve je oddaljeno približno 60 kilometrov severno.
Izvor imena in varuhi mostu (mostari)
Ime mesta izhaja iz besede mostari – čuvajev lesenega visečega mostu, ki je v srednjem veku premoščal deročo reko Neretvo ob strateški karavanski poti med jadransko obalo in bosanskim zaledjem. Naselbina se pod sedanjim imenom prvič izrecno omenja v dubrovniškem dokumentu iz leta 1474, kjer je zapisano, da se nahaja »ob dveh stolpih na mostu na Neretvi«.
Stari most – mojstrovina osmanskega stavbarstva
Svetovni sloves mestu daje Stari most, zgrajen med letoma 1557 in 1566 po naročilu osmanskega sultana Sulejmana Veličastnega. Načrtoval ga je Mimar Hajrudin, nadarjeni učenec znamenitega cesarskega arhitekta Mimarja Sinana. Most z enim samim drznim kamnitim lokom premošča Neretvo v dolžini 28,7 metra, na najvišji točki pa se pne več kot 20 metrov nad gladino reke (odvisno od vodostaja). Zgrajen je bil iz lokalnega apnenca tenelija, katerega odtenki se spreminjajo glede na vpad sončne svetlobe. Most na obeh bregovih varujeta mogočna utrjena stolpa: polkrožna Tara na levem (vzhodnem) bregu, ki je v preteklosti služila kot smodnišnica, ter večnadstropna Halebija na desnem bregu.
Rušenje, obnova in vpis na seznam UNESCO
Med vojno v Bosni in Hercegovini, 9. novembra 1993, je bil Stari most po večdnevnem topniškem obstreljevanju uničen in se je zrušil v reko. Po koncu spopadov je pod okriljem Unesca in s podporo mednarodne skupnosti stekla natančna rekonstrukcija. Z dna Neretve so dvignili izvirne kamnite bloke, most pa so zgradili z uporabo avtentičnih zgodovinskih tehnik in istega kamna iz kamnoloma Mukosa. Slovesno so ga ponovno odprli 23. julija 2004, leta 2005 pa je bilo območje Starega mostu s starim mestnim jedrom Mostarja vpisano na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine kot simbol sprave in medkulturnega sožitja.
Kujundžiluk, Kriva ćuprija in tradicionalni skoki
Stari del mesta zaznamujejo slikovita orientalska čaršija Kujundžiluk s tlakovanimi uličicami in tradicionalnimi bakrarskimi delavnicami, številne zgodovinske mošeje (med katerimi izstopata Karađozbegova mošeja iz leta 1557 in Koski Mehmed-pašina mošeja s teraso ob reki) ter Kriva ćuprija – manjši kamniti ločni most čez rečico Radoboljo, ki je služil kot pomanjšan poskusni model pred gradnjo Starega mostu. Posebno tradicijo predstavljajo tradicionalni skoki s Starega mostu v mrzlo vodo Neretve (skoki »na glavo« oz. lastovka in »na noge«), ki privabljajo tekmovalce in obiskovalce z vsega sveta že od leta 1664.