Kostnica žrtev prve svetovne vojne, znana tudi kot Kostnica kranjskih Janezov, stoji na severovzhodnem robu najstarejšega dela ljubljanskega pokopališča Žale. Gre za enega najpomembnejših spominskih objektov v Sloveniji, posvečenih padlim vojakom in vojnim ujetnikom iz obdobja 1914–1918. Objekt je bil zgrajen v letih 1938–1939, zasnoval pa ga je arhitekt Edvard Ravnikar, Plečnikov učenec, za katerega je bila to prva večja samostojna arhitekturna realizacija.

Arhitekturna zasnova in kiparska oprema

Kostnica je oblikovana kot valjasta stavba z dvema dostopnima stopniščema, ki vodita do vhodnega portala. Nad vhodom stoji v naravni velikosti kip vojaka, delo kiparjev Lojzeta Dolinarja in Svetoslava Peruzzija, ki sta bila med najpomembnejšimi slovenskimi kiparji med obema vojnama. Kip je bil prvotno del spomenika neznanemu vojaku, ki je stal na istem območju še pred gradnjo kostnice.
Nad vhodom je vklesan posvetilni napis, ki izraža idejo bližine med živimi in mrtvimi ter univerzalnost vojnega trpljenja:

Besedilo je zasnovano kot nagovor obiskovalcu, ki naj vstopi v prostor spomina brez predsodkov in z zavestjo o skupni človeškosti.

 

Pokopani v kostnici: vojska, narodi in zgodbe posameznikov

V kostnico so med letoma 1938 in 1939 prenesli posmrtne ostanke 5258 žrtev prve svetovne vojne, ki so bile dotlej pokopane na različnih lokacijah po Ljubljani in širši okolici. Številke pokopanih so natančno dokumentirane:
• 35 avstro-ogrskih oficirjev,
• 4701 avstro-ogrskih vojakov,
• 342 ruskih vojnih ujetnikov,
• 80 romunskih vojnih ujetnikov,
• 79 srbskih vojnih ujetnikov.
Ta etnično in nacionalno raznolika sestava pokopanih odraža večnacionalno strukturo Avstro-Ogrske in dejstvo, da je bila Ljubljana med vojno pomembno logistično, bolnišnično in zaledno središče soške fronte.

Posamezniki s posebnim zgodovinskim pomenom

V kostnici so pokopani tudi posamezniki, ki imajo v slovenski zgodovini poseben pomen:
• Ivan Eindlicher, preporodovec, ki je umrl v graški ječi.
• Pet žrtev judenburškega procesa (Anton Hafner, Alojzij Rogelj, Alojz Štefančič, Karel Možina in Joso Dautović), ki so bili ustreljeni 16. maja 1918 v Judenburgu zaradi domnevne izdaje in upora v avstro-ogrski vojski.
Judenburški proces je eden najbolj znanih primerov vojaških represalij nad slovenskimi vojaki v zadnjem letu vojne in predstavlja pomemben del kolektivnega spomina na trpljenje slovenskih vojakov v monarhiji.

Kulturni in spominski pomen kostnice

Kostnica je bila slovesno odprta 10. decembra 1939 in je danes razglašena za nepremični spomenik lokalnega pomena.
Predstavlja pomemben del slovenske spominske krajine, saj združuje arhitekturo, kiparstvo in zgodovinski spomin v enoten, simbolno močan prostor.
Njena vloga presega zgolj funkcijo pokopališkega objekta. Predstavlja:
• spomenik večnacionalni vojski Avstro-Ogrske,
• pričevanje o vojnih ujetnikih različnih narodnosti,
• opomin na trpljenje civilistov in vojakov,
• kulturno dediščino medvojne arhitekture,
• zgodovinski dokument o Ljubljani kot zalednem središču soške fronte.