Spominska cerkvica sv. Duha na Javorci

Spominska cerkvica sv. Duha na Javorci nad dolino Polog. Secesijska lesena cerkvica je bila zgrajena v spomin tisočim padlim vojakom na soški fronti v prvi svetovni vojni in ponazarja sporočilo : mir (PAX). Cerkvica je pod spomeniškim varstvom in spada pod kulturne spomenike Slovenije. Leta 1999 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, leta 2007 se je uvrstila na seznam posebno pomembne zgodovinske in kulturne dediščine Evrope ter leta 2018 prejela znak evropske dediščine.

Lokacija: Pološka planota nad Zatolminom (46° 14' 07" N / 13° 43' 25" E)

Leto načrta in dokončanja: 1. november 1916
Avtorji: Remigius Geyling (arhitektura in dekoracija), Geza Jablonsky (vodja gradnje), Anton Perathoner (oltar).
Investitorji: vojaki 3. gorske brigade avstroogrske vojske

Spominska cerkev sv. Duha na Javorci je celostna umetnina v najboljši tradiciji dunajske secesije. Stoji v osrčju zatrepne doline reke Tolminke in naravnega amfiteatra obkroženega z vrhovi Julijskih Alp. Izgradnja cerkvice je povezana z dogajanjem na soški fronti med prvo svetovno vojno. Cerkev so financirali in zgradili vojaki 3. brigade avstroogrske vojske, da bi ohranili spomin na padle soborce. Načrte je izdelal avstrijski slikar Remigius Geyling (1878-1974), tedaj nadporočnik, ki je sodeloval tudi s slovitima Ottom Wagnerjem in Gustavom Klimtom.

Za izvedbo gradbenega dela je bil zadolžen madžarski poročnik Geza Jablonsky. Leseni del oltarja je izdelal južnotirolski rezbar Anton Perathoner (1888-1965). Perathoner je prevzel vsa pomembnejša mizarska dela; iz lipovega lesa je izrezljal vrata tabernaklja, velik lesen križ s Kristusom, iz lesa tise pa prototip častnih stolov.

Cerkvica sv. Duha je arhitekturno neprava ladijska bazilika s pravokotnim prezbiterijem. Spodnja osnova, terasa in ograja so zgrajeni iz kamnitih blokov, lomljenih v bližini, kar ustvarja vtis, da se cerkev naravno nadaljuje iz skalne podlage. Na tej osnovi stoji lesena konstrukcija iz macesnovih tramov, katerih robovi so obtesani v značilni 'cikcak' liniji.

Notranjost stavbe je dvoranski prostor, ki ga v ladje deli osem tramov. Svetloba proseva skozi barvna stekla in skupaj z barvno dekoracijo tramovja ter sten ustvarja ubrano občutje. Poslikava preigrava geometrično motovilko; osnovni simbolni lik je enakokraki križ, iz katerega sta izpeljana kvadrat in romb. Posebnost notranjosti so hrastove deske iz zabojnikov za topovske granate, v katere so vojaki vžgali skoraj tri tisoč imen padlih soborcev. Plošče se odpirajo kot listi knjige, saj je na stenah zmanjkalo prostora za vsa imena.

Leta 1998 je območje prizadel močan potres, ki je poškodoval tudi cerkvico. Temeljito je bila prenovljena v letih 2004 in 2005.