Dvorec Strmol – srednjeveški grad, plemiška rezidenca in sodobni protokolarni biser Slovenije

Dvorec Strmol, pogosto imenovan tudi Grad Strmol, stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba v občini Cerklje na Gorenjskem, v neposredni bližini naselij Češnjevek, Grad in Dvorje. S svojo izjemno ohranjenostjo, večplastno zgodovino in današnjo državniško vlogo predstavlja enega najdragocenejših grajskih kompleksov v Sloveniji. Posebnost Strmola je, da je eden redkih gradov oziroma dvorcev, ki je skozi stoletja ohranil izvirno slovensko ime, izpričano že pri njegovih prvih znanih lastnikih – družini Strmol.

Grad ali dvorec?

Strmol je po svojem izvoru srednjeveški grad, zasnovan kot utrjena rezidenca z obrambnim jarkom, dvižnim mostom in obrambnim zidom. Vendar pa so renesančne in baročne prenove iz njega ustvarile dvorec, torej udobno plemiško prebivališče z reprezentančnimi prostori, parkom in umetniško opremo. Danes se zato uporablja oboje: “grad” zaradi zgodovinskega jedra in “dvorec” zaradi njegove današnje arhitekturne in funkcionalne podobe.

Geografska lega

Dvorec je umeščen v gričevnato pokrajino pod Krvavcem, na prehodu med ravnino Kranjskega polja in vzpetinami Kamniško-Savinjskih Alp. Lega je bila strateško izbrana: rahla vzpetina, naravni vodni viri, bližina trgovskih poti med Kranjem, Kamnikom in Cerkljami ter možnost nadzora nad okoliškimi posestmi so bili ključni dejavniki pri nastanku srednjeveške utrdbe.

Zgodovinski razvoj

Srednji vek

Grad Strmol se prvič omenja v 13. stoletju, čeprav natančni podatki o njegovi ustanovitvi niso ohranjeni. Najstarejše jedro je bilo verjetno preprosto utrjeno poslopje, namenjeno nadzoru nad posestmi in potmi. Dvorec je dobil ime po družini Strmol, ki je bila med prvimi znanimi lastniki in je pomembno zaznamovala zgodnji razvoj posesti.

Renesančna in baročna preobrazba

V 16. in 17. stoletju je grad doživel obsežne prenove. Renesančna preureditev je prinesla:

• pravokotno obrambno zasnovo,

• utrjene vogalne stolpiče,

• jarek z dvižnim mostom,

• večje bivalne prostore in notranje dvorišče.

V baroku je dvorec dobil bolj reprezentančno podobo, notranjost pa je bila opremljena z bogatim pohištvom, tapiserijami in umetninami. V tem času je nastal tudi grajski park, ki je ohranil svojo osnovno zasnovo do danes.

19. stoletje in začetek 20. stoletja

V 19. stoletju je dvorec večkrat menjal lastnike, vendar je ohranil svojo arhitekturno celovitost. Zadnja zasebna lastnika pred drugo svetovno vojno sta bila Rado in Ksenija Hribar, ki sta Strmol spremenila v kulturno in družabno središče Gorenjske.

Družina Hribar – kulturna mecenata in tragična zgodba Strmola

Rado in Ksenija Hribar sta dvorec kupila leta 1936 in ga preoblikovala v salonsko rezidenco evropskega formata. Njuna vloga je bila izjemna:

Kulturna mecenata

• V Strmol sta pripeljala dragoceno umetniško zbirko, pohištvo, porcelan, tekstil in druge predmete, ki danes predstavljajo jedro avtentične opreme dvorca.

• Podpirala sta slovenske umetnike, glasbenike in intelektualce.

Gospodarska modernizatorja

• Posestvo sta posodobila in uvedla napredne kmetijske prakse.

• Zaposlovala sta domačine in izboljšala socialne razmere v okolici.

Politično izpostavljena osebnosti

• Rado Hribar je bil podjetnik, bankir in diplomat, kar ga je v času vojne postavilo v občutljiv položaj.

Njuna smrt – dolgo zamolčana zgodba, danes zgodovinsko pojasnjena

Zakonca Hribar sta bila januarja 1944 umorjena, kar je ena najbolj tragičnih epizod slovenske vojne zgodovine. Dolga desetletja je bil primer označen kot “nepojasnjen”, predvsem zaradi politične občutljivosti in pomanjkanja dokumentov.

Danes velja naslednje:

• Leta 2015 so bili v gozdu pri Mačah nad Preddvorom najdeni posmrtni ostanki, ki so jih forenzično identificirali kot ostanke Rada in Ksenije Hribar.

• Zgodovinske raziskave in pričevanja potrjujejo, da sta bila ubita s strani pripadnikov partizanskega gibanja.

• Motiv je bil najverjetneje kombinacija političnega suma, osebnih zamer in premoženjskih interesov.

• Njuna trupla so bila po umoru odvržena v brezno, kar je potrdila najdba ostankov.

Primer tako ni več nepojasnjen v zgodovinskem smislu, čeprav nikoli ni bil pravno obravnavan.

Literarni odmev – To noč sem jo videl

Tragična usoda zakoncev Hribar je močno zaznamovala slovenski kulturni prostor. Njuna zgodba je navdihnila tudi enega najpomembnejših slovenskih romanov 21. stoletja, To noč sem jo videl (2010) pisatelja Draga Jančarja. Roman ne predstavlja zgodovinskega poročila, temveč literarno interpretacijo, ki skozi več pripovednih perspektiv raziskuje razpad predvojnega sveta, moralne dileme vojne in usodo posameznika v vrtincu ideologij. Čeprav fikcionaliziran, je roman jasno navdahnjen z življenjem in smrtjo zakoncev Hribar ter z atmosfero, ki je obdajala dvorec Strmol v letih pred in med drugo svetovno vojno.

Arhitektura in notranjost

Osrednja stavba dvorca je obdana z nizkim renesančnim obrambnim zidom, utrjenim s kvadratnimi kotniki. Nekoč je bil dostop mogoč preko dvižnega mostu čez jarek. Notranjost je danes bogato opremljena z zgodovinskim pohištvom, umetninami in predmeti, ki odražajo različna obdobja razvoja dvorca.

Posebnost Strmola so tudi baročne ženske figure in kipi Atlasa na severnih vhodnih stopnicah. Ti kipi izvirajo iz dvorca Zalog pri Moravčah (Wartenberg), ki je bil med drugo svetovno vojno uničen, in so bili kasneje preneseni v Strmol.

Grajski park

Park okoli dvorca ima zasnovo iz poznega 17. stoletja. Prvotno je obsegal:

• sadovnjak na pobočju pod gradom,

• štiri ribnike na spodnji ravnini,

• pešpot, ki je vodila iz gradu v dolino.

Danes je ohranjen le en ribnik, vendar je osnovna prostorska zasnova parka ostala skoraj nespremenjena. Med dostopnimi potmi se razprostira neformalni park z umetnim jezerom in tujerodnimi drevesi, ki ustvarjajo slikovito okolje.

Sedanja uporaba

Danes je dvorec Strmol protokolarni objekt Vlade Republike Slovenije. V njem potekajo:

• državni sprejemi,

• mednarodna srečanja,

• konference,

• kulturni dogodki.

Poleg tega dvorec deluje kot luksuzno gostišče, ki sprejema izbrane goste in delegacije. Zaradi izjemne ohranjenosti, avtentične notranje opreme in urejenega parka je Strmol eden najbolje ohranjenih grajskih kompleksov v Sloveniji.