Zgodovinski opis
Slap Čedca je med najvišjimi slovenskimi slapovi in po svojem nastanku med najmlajšimi. Nekdaj je bil bolj znan kot danes, čeprav to ni kak 'zakoten' in nedostopen slap. Do njega vodi skorajda sprehajalna pot. Tudi lepote mu ni očitati, saj je prav lepo viden že od daleč, kako v dolgem belem curku pada ~138 m (lastna meritev, uradno 130 m) preko krušljivih rdečkastih dolomitnih sten.
Slap napaja snežnica izpod vrhov Jezerske Kočne (2.540m) in Velikega kupa (2.126m). Najbolj izrazit je od konca aprila do začetka julija, ko se topi sneg. Voda pod slapom ponikne v melišču in pride na plano kot Mlinaršica. Slap Čedca ni stalni slap, saj poleti običajno za dva meseca presahne, pozimi pa v celoti zamrzne.
Glej še: Levo od Čedce
Tehnični podatki
| Skupna višina: | 130 metrov (lastna meritev 138 m) |
| Najvišja stopnja: | 130 metrov |
| Stopenj: | 1 |
| Tip slapa: | enopramenski |
| Vodotok: | Čedca |
| Lokacija (GPS): | 46°22'19" N, 14°31'30" E |
| Nadmorska višina: | dno ~ 1400 m |
| Vodnatost: | nestalni (poleti presahne, pozimi zamrzne) |
Dostop
Iz Jezerskega krenemo do parkirišča pod smučiščem (proti Makekovi Kočni). Od tu se že lahko opazi bel tanek pramen padajoče vode pod stenami Jezerske Kočne. Pot vodi po makadamski poti, nato pa sledimo kažipotom za Čedco. Opozorilo: Pot do samega vznožja slapa ni priporočljiva, saj se rado kruši kamenje.
Fotogalerija
