MojaSlovenija.si
SLOVENIJA
Poznoantične naselbine-zatočišča na Slovenskem
Gradišče (Pustinjak) nad Bašljem je arheološko najdišče v severnem delu Kamniško‑savinjskih Alp, pogosto obravnavano kot primer poznoantično‑zgodnjesrednjeveškega refugija. Spodnje besedilo združuje geografski oris, arheološke podatke, oceno morebitne oplenitve in vprašanje kontinuitete naselitve.
Gradišče nad Bašljem stoji na približno 871 m nadmorske višine nad vasjo Bašelj; vrh nadzoruje hudourniško dolino potoka Belica in leži pod južnimi pobočji Storžiča, kar mu daje strateško lego nad prometnimi in pašnimi površinami v območju Preddvora. Topografija je izrazita: ploščata, skalnata gornja plošča z lokalnimi skalnimi izbočenji in prepadi je obdana z gozdnimi pobočji, kar omogoča dober pregled okoliških dolin in nudi naravno utrditev v primerjavi z drugimi alpskimi refugiji. Na vrhu in v njegovi bližnji okolici so vidni arhitekturni ostanki, razpršeni nasipi, zemeljska utrdila in manjši kamniti zidovi, dostop pa poteka po gozdnih in planinskih poteh; v prostoru so nameščene informativne table in manjše označbe za obiskovalce.
Strokovna literatura Gradišče uvršča med poznoantična oziroma poznoantično‑zgodnjesrednjeveška zatočišča. Arheološki in terenski opisi ter razpoložljive najdbe kažejo na aktivnost v prehodnem obdobju iz antike v srednji vek, zlasti v 8. in 9. stoletju, kar potrjuje večfazno naseljenost lokacije. Topografska lega in gradbene prilagoditve ustrezajo funkciji refugija: visokogorski vrh je služil kot začasno ali sezonsko zatočišče prebivalstva v obdobjih nestabilnosti.
Prve dokumentirane aktivnosti terenskih pregledov in izkopavanj so zabeležene v arhivih ob in po 20. stoletju, z omenjenimi deli v letih 1939 in 1998. Obdobje 2010–2015 je prineslo sistematično dopolnitev raziskovanj v okviru mednarodnih interdisciplinarnih projektov, ko so arheologija, arhitektura, geofizika in letalske raziskave prispevali k interpretaciji arhitekturnih ostankov in stratigrafije. Najdbe vključujejo material za vsakodnevno rabo in obrede (npr. manjši predmetni inventar, pripomoček, ki ga interpretirajo kot kadilnico), kar je bilo predstavljeno v kustoskih in pedagoških predstavitvah na Oddelku za arheologijo Univerze v Ljubljani. Območje je razglašeno za arheološki spomenik državnega pomena, kar zagotavlja pravni okvir za varstvo in nadaljnje raziskave.
Za zdaj ni enoznačnih arheoloških dokazov, ki bi potrdili katastrofično oplenitev Gradišča v smislu obsežnega požiga ali množičnega uničenja. Stratigrafski profil ne kaže jasnih, enotnih slojev širšega izgorevanja ali velike količine vojaških ostankov, ki bi nedvoumno nakazovali takšen dogodek. Vendar to ne izključuje možnosti posameznih spopadov ali plenilskih akcij v času nestabilnosti; dokončno presojo bi omogočila ciljno usmerjena analiza slojev, sledi ognja, najdb orožja in natančno datiranje.
Arheološki podatki kažejo na večfazno zasedbo z vrhuncem v 8. in 9. stoletju. Dokazov za neprekinjeno, intenzivno naseljenost dlje od tega obdobja ni; pisni viri kraj omenjajo šele v poznejših stoletjih, kar lahko pomeni občasno rabo lokacije ali ohranitev imena, ne pa stalne naseljenosti skozi visoka srednja stoletja. Zato strokovnjaki običajno govorijo o kontinuiteti do zgodnjega srednjega veka s postopnim upadom intenzivnosti naselitve po 9. stoletju, pri čemer so morebitne poznejše rabe manj pogoste in pogosto epizodne.
“Za vero staršev” — katalog/tematska vitrina Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete, predstavitve gradiva s Gradišča nad Bašljem.
Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča Gradišče nad Bašljem za kulturni spomenik državnega pomena, Uradni list Republike Slovenije.
Karo, Špela; Lavrič, Maja; Mlekuz Vrhovnik, Dimitrij — The Gradišče above Bašelj Archaeological Site: Interpretation of Architectural Remains on the Basis of Interdisciplinary Research (poročilo/članek o raziskavah 2010–2015).
