Ad Pirum

STARI RIM

Ad Pirum je bila poznoantična vojaška trdnjava na Hrušici, del obsežnega zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum, namenjenega nadzoru pomembnih prometnih poti proti Italiji in obrambi zahodnega dela Rimske države v 3. in 4. stoletju.
Gradnja zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum se je začela v drugi polovici 3. stoletja kot odgovor na ponavljajoče se vdore germanskih in drugih barbarskih ljudstev; sistem je v celoti zaživel v konstantinskem obdobju in je neposredno varoval osrednji del rimskega imperija. Ad Pirum je nastal kot pomembna utrdba ob cesti Akvileja–Emona, na strateškem prelazu Hrušica; na tem mestu je bila že v času Avgusta poštna in preprežna postaja, ki so jo pozneje obdajali z obzidjem in stolpi ter vanjo namestili vojaško posadko

Tloris trdnjave Ad Pirum je bil nepravilno ovalen; trdnjava je merila približno 250 metrov v dolžino in do 75 metrov v širino, obdajalo pa jo debelo, sprva okoli 8 metrov visoko obzidje, utrjeno s stolpi. V notranjosti je bil prečni zid, ki je trdnjavo delil na zgornji in spodnji del; v spodnjem delu so bili štabne stavbe, barake, delavnice, poštna postaja in cisterna, zgornji del pa je služil kot zadnja obrambna točka in za pašo živine.

Ad Pirum je bil med ključnimi večjimi utrdbami znotraj sistema claustra, ki je vključeval dolge obrambne stene, stolpe in manjše trdnjave ob lažje prehodnih točkah Julijskih Alp; sistem je deloval predvsem v 4. in 5. stoletju, nato pa je izgubil pomen proti koncu pozne antike in v zgodnjem srednjem veku. Arheološki viri in raziskave kažejo, da je obseg in kompleksnost obrambnih objektov odražata strateško vlogo tega območja v pozni antiki.

Moderni arheološki izkopi in publikacije, vključno s strokovnimi monografijami in zbirkami, dokumentirajo prostorsko zasnovo trdnjave, najdene strukture (cisterna, stolpi, prečni zid) ter keramične in drobne najdbe, ki pomagajo rekonstruirati življenjski in vojaški režim v Ad Pirumu. Ostanki zapornega sistema so danes vidni na terenu in predstavljajo največji rimski spomenik v Sloveniji; območje je urejeno z arheološkimi potmi in interpretativnimi tablami za obiskovalce.

Ad Pirum in Claustra Alpium Iuliarum imata velik zgodovinski in kulturni pomen kot primer poznoantične vojaške arhitekture in strateškega varovanja komunikacij; ohranjeni ostanki prispevajo k razumevanju prehoda med antiko in srednjim vekom ter so pomemben vir za študij obrambnih sistemov rimskega imperija na prostoru današnje Slovenije in sosednjih dežel.

Ne daleč stran od Ad Piruma je Lanišče, poznoantična manjša trdnjava, zgrajena v 4. stoletju kot del zunanje obrambne linije Claustra, namenjena nadzoru stare rimske ceste in kot dopolnilo večjim postojankam, predvsem Ad Pirumu. Ostanki tam kažejo na kamnita obzidja z nazobčanimi robovi in večmetrsko debelimi stenami; na položaju so bili tudi obrambni stolpi, ki so nadzorovali dostopne prehode ter olajšali opazovanje in zadrževanje morebitnih vdorov.