Glavni oltar v cerkvi sv. Jožefa – Plečnikovo zrelo sakralno mojstrstvo in nenavadna povojna usoda cerkve
Cerkev sv. Jožefa na Poljanah je ena najmarkantnejših sakralnih stavb v Ljubljani. Zgrajena je bila leta 1914, posvečena pa leta 1922. Leta 1941 je arhitekt Jože Plečnik zanjo izdelal načrt za glavni oltar, ki predstavlja vrhunec njegovega zrelega sakralnega oblikovanja. Oltar dopolnjuje kip sv. Jožefa, delo kiparja Božidarja Pengova.
A zgodba cerkve sv. Jožefa ni le arhitekturna – je tudi zgodba o burnem 20. stoletju, nacionalizaciji, filmski industriji in ponovni vrnitvi cerkvi.
Plečnikov oltar – monumentalnost, simbolika in mojstrstvo materialov
Plečnikov oltar iz leta 1941 je zasnovan z značilno arhitektovo občutljivostjo do sakralnega prostora. V njem se prepletajo:
-
monumentalnost, ki ne preglasi prostora, temveč ga usmeri,
-
stroga klasična kompozicija,
-
prečiščena simbolika,
-
premišljena izbira materialov – kamen, kovina in les, ki skupaj ustvarijo duhovno težišče cerkve.
Pengovov kip sv. Jožefa oltar dopolnjuje z dostojanstveno, umirjeno figuro, ki ne tekmuje z arhitekturo, temveč jo nadgrajuje.
Cerkev po 2. svetovni vojni – nacionalizacija in tiho pastoralno življenje
Po letu 1945 je nova oblast cerkev nacionalizirala skupaj s pripadajočimi objekti. Čeprav je ostala odprta za bogoslužje, je delovala v času, ko je bilo javno versko življenje omejeno, nadzorovano in pogosto potisnjeno v ozadje.
Cerkev je kljub temu ostala:
-
pastoralno središče za Poljane,
-
prostor tihega ohranjanja identitete,
-
zavetje skupnosti, ki je v njej našla stabilnost v času političnih sprememb.
Plečnikov oltar je v tem obdobju dobil še dodatno simbolno težo – postal je sidrišče kontinuitete.
Nenavadna usoda: cerkev kot filmski studio
Eden najbolj presenetljivih delov zgodovine cerkve sv. Jožefa je njena povojna namembnost. Po nacionalizaciji je bila cerkev odkupljena za potrebe slovenske filmske industrije:
-
najprej je v njej delovala filmska hiša Triglav film,
-
po njenem stečaju leta 1966 pa Viba film.
Vir navaja, da je to edina cerkev v Sloveniji, ki je bila legalno prodana za filmski studio, pri čemer je cerkveni vrh na prodajo pristal v zameno za dovoljenje za gradnjo nove cerkve v Šiški.
V cerkvi so snemali filme, v sosednjih stavbah pa so bili pisarniški in produkcijski prostori. Plečnikov oltar je bil v tem času zazidan, kar je – paradoksalno – omogočilo njegovo ohranitev.
Po osamosvojitvi – vrnitev jezuitom in nova vloga
Leta 1996 je bila cerkev vrnjena jezuitom. Ponovno je postala:
-
duhovno središče,
-
prostor pastoralnega dela,
-
kulturni in arhitekturni spomenik,
-
del Duhovnega središča sv. Jožefa.
Plečnikov oltar je bil odkrit, obnovljen in ponovno zaživel kot osrednji liturgični element.