NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica. Stavba Narodne in univerzitetne knjižnice je bila zgrajena na mestu poznorenesančnega knežjega dvorca, ki je bil močno poškodovan v potresu leta 1895 in ga je bilo treba porušiti. Načrt za knjižnico je arhitekt Jože Plečnik začel pripravljati že leta 1927, temelji pa so bili položeni leta 1936.
Gradnja knjižnice, ki jo je Plečnik pojmoval kot "svetišče duhovnosti", je bila končana leta 1941. Tloris je v obliki trapeza s štirimi trakti, ki obdajajo notranje dvorišče. Monumentalno stopnišče v črnem marmorju in peristil z 32 marmornimi stebri povezujeta glavni vhod iz Turjaške ulice z veliko čitalnico. Slednja ima 240 sedežev in ostaja eno najbolj priljubljenih zatočišč za študij v Ljubljani.
Narodna in univerzitetna knjižnica je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa "Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka".
Zgodovina knjižnice sega v leto 1774, ko je cesarica Marija Terezija namenila 637 rešenih knjig iz požara jezuitskega kolegija za splošno uporabo. Med drugo svetovno vojno, 29. januarja 1944, je v zgradbo strmoglavilo nemško poštno letalo, pri čemer je požar uničil okoli 60.000 knjig. Knjižnica je bila popolnoma obnovljena in ponovno odprta leta 1947. Danes NUK opravlja naloge nacionalne knjižnice, osrednje državne knjižnice ter univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani.
Viri: Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo RS; Slovenija, turistični vodnik (Mladinska knjiga, 2006).