MojaSlovenija.si

 

Rakov Škocjan

Virtualna ekskurzija :: Virtual excursion

virtualna ekskurzija 360°

 

Universal language

Rakov Škocjan je kraška dolina, umeščena med tri velika kraška polja: Cerkniško polje na jugovzhodu, Unško na severu in Planinskim poljem na severozahodu. Njegova lega v osrčju klasičnega krasa razkriva preplet geomorfoloških procesov, ki so skozi tisočletja oblikovali današnjo pokrajino. Dolina je nastala z združitvijo zatrepne in slepe doline, kar pomeni, da ima na eni strani kraške izvire, na drugi pa ponore – redka kombinacija, ki odraža značilno dinamiko kraškega vodnega sistema.

Reka Rak, del povirnega sistema Ljubljanice, izvira iz Zelških jam. Tam je nekoč potekal jamski rov, dokler se strop ni zrušil in ustvaril naravno okno, danes znano kot Mali naravni most. Iz udornic priteče Rak v kraško dolino Rakov Škocjan, kjer za kratek čas teče po površju. Pod Velikim naravnim mostom, ostankom nekdanjega jamskega stropa, reka ponovno ponikne. Po 180 metrov dolgi udornici v obliki soteske se spusti v veliko dvorano Tkalca jame.

Tkalca jama je 2885 metrov dolga ponorna jama, skozi katero Rak teče proti podzemnemu sotočju z reko Pivko v Planinski jami. Tam se združita dva vodna sistema – tisti s Cerkniškega in tisti s Pivškega sveta – in nadaljujeta pot kot reka Unica.

Rakov Škocjan je od leta 1949 zavarovan kot krajinski park. Po dolini vodi naravoslovna učna pot, opremljena z informacijskimi tablami, ki obiskovalcu razkrivajo geološke, hidrološke in biotske značilnosti območja. Ime doline izhaja iz cerkve sv. Kancijana, katere ostanki stojijo pri Velikem naravnem mostu.

Raziskovanje Rakovega Škocjana je bilo pomemben del mojega univerzitetnega študija krasoslovja in fizične geografije. Prav tu sem prvič sistematično opazoval, kako se kraški procesi prepletajo v prostoru: kako se voda izgublja in ponovno pojavlja, kako udornice nastajajo iz nekdanjih jamskih rovov, kako se površje odziva na podzemne spremembe. Rakov Škocjan je bil zame učilnica na prostem, prostor, kjer se teorija spremeni v izkušnjo in kjer se pokrajina razkriva v svoji geološki logiki.

Ko danes stopim na Veliki naravni most ali sledim strugi Raka med obema udornicama, se vedno znova zavem, kako jasno je v tej dolini mogoče opazovati razvoj kraškega sveta. Rakov Škocjan ni le dolina, temveč prostor, kjer se stikata površje in podzemlje, kjer voda oblikuje kamen in kjer se naravni procesi razkrivajo v svoji neposrednosti.