Jama Pekel

PROSTORSKE FOTOGRAFIJE 360 SURROUND PHOTOGRAPHY (2008, format Flash swf)

Jama Pekel leži v 600 metrov dolgi zatrepni dolini na južnem robu Ponikovskega krasa, približno štiri kilometre severno od Šempetra v Savinjski dolini. Vhod v jamo se nahaja na koncu doline, kjer se površinski svet prevesi v podzemni sistem, ki ga je oblikovala voda Ponikvice. Ta voda je skozi daljša obdobja širila razpoke v apnencu in ustvarila jamske rove, ki danes predstavljajo glavni del turistično dostopnega podzemlja. V zgornji del jame Ponikvica priteče kot približno štiri metre visok skočnik, ki je značilna geomorfološka posebnost in hkrati eden najbolj prepoznavnih elementov jame. Iz jame voda odteka kot potok Peklenščica, ki nadaljuje svojo pot po površju.

Jama je razvita v dveh etažah, kar je značilno za kraške jame, kjer se vodni tokovi sčasoma poglabljajo in ustvarjajo večnivojske sisteme. Zgornja etaža je danes suha oziroma brez stalnega vodnega toka, medtem ko spodnja etaža sledi aktivnemu toku Ponikvice. Turistična pot poteka skozi oba dela, pri čemer je izhod urejen skozi umetni tunel, ki omogoča krožno pot in lažji dostop za obiskovalce. Takšna ureditev je bila vzpostavljena zaradi varnosti in zaradi ohranjanja naravnih jamskih struktur.

Jama Pekel je bila obiskovalcem znana že konec 19. stoletja, kar kaže na zgodnje zanimanje za kraške pojave v tem delu Slovenije. Kljub temu je bila urejena turistična pot vzpostavljena šele v 70. letih 20. stoletja, ko je bila jama ponovno odprta za javnost. Takrat so bili izvedeni tudi osnovni posegi za varno gibanje, kot so poti, stopnice in razsvetljava. Od takrat je jama stalno vključena v lokalno turistično ponudbo in predstavlja enega pomembnejših naravnih objektov Ponikovskega krasa.

V notranjosti jame se pojavljajo značilne kraške oblike, kot so erozijski kanali, kapniške tvorbe in usedline, ki odražajo spreminjanje vodnih razmer v preteklosti. Zaradi aktivnega vodnega toka v spodnji etaži se nekatere oblike še vedno spreminjajo, kar kaže na to, da je jama živ geomorfološki sistem. Mikroklima v jami je stabilna, s stalno temperaturo in visoko vlažnostjo, kar je značilno za kraške jame v tem delu Slovenije.

Jama Pekel je tako primer kraškega podzemlja, ki združuje geomorfološke, hidrološke in zgodovinske značilnosti Ponikovskega krasa. Njena lega, dvonivojska struktura, vodni tok Ponikvice in zgodnja turistična prepoznavnost jo uvrščajo med pomembne naravne pojave Savinjske doline.