MojaSlovenija.si
virtualna ekskurzija 360°Grad Planina pri Sevnici je ena najstarejših srednjeveških utrdb na Slovenskem, ki s svojo lego in zgodovino razkriva pomen Kozjanskega v srednjem veku. Stoji nad trgom Planina pri Sevnici, v občini Šentjur, na razvodnem slemenu med dolinama Gračnice in Sevnične, pod severnim vznožjem Bohorja. Ta strateška lega je omogočala nadzor nad prelazom in trgovskimi potmi, hkrati pa je grad služil kot obrambna točka v času pogostih spopadov.
Prvotno ime gradu je bilo Montpreis, kar v nemščini pomeni »gora nagrade«. Ime se je prvič pojavilo v listinah leta 1190, kasneje pa se je uveljavilo ime Grad Planina, po katerem je tudi naselje dobilo svoje ime.
Zgodovina gradu je tesno povezana z najpomembnejšimi plemiškimi rodbinami na Štajerskem. V 12. stoletju je bil del posesti savinjskih mejnih grofov in dedinje svete Eme. V 13. stoletju so ga imeli v lasti vitezi Planinski, fevdniki krške škofije, kasneje pa Planinski Ostrovrharji. V 14. in 15. stoletju je grad prešel v roke grofov Celjskih, ki so ga uporabljali kot eno svojih rezidenc. Prav tu je nekaj časa prebival Friderik II. Celjski s svojo ženo Veroniko Deseniško, kar daje gradu posebno mesto v slovenski zgodovini. Po izumrtju Celjskih leta 1456 je grad postal deželnoknežji, v naslednjih stoletjih pa je večkrat menjal lastnike.
Arhitekturno je grad predstavljal mogočno utrdbo. Njegovo jedro je tvoril palacij, dolg 38 metrov in širok 15 metrov, z obzidjem debelim do 2,5 metra. Na zahodni strani ga je varoval obrambni stolp, na vzhodni pa je bila v 14. stoletju prizidana kapela sv. Pankracija. Posebnost gradu je zid v tehniki opus spicatum (ribja kost), značilni za romanske gradnje.
Grad je bil načrtno opuščen leta 1882. Razlogi so bili gospodarski in politični – vzdrževanje velike grajske stavbe je postalo predrago, hkrati pa je pomen gradu kot obrambne utrdbe že zdavnaj izginil. Od tedaj so ostale le ruševine, ki še danes pričajo o njegovi nekdanji mogočnosti.
Čeprav grad ni bil deležen celovite obnove, so se pojavili poskusi njegove revitalizacije. Leta 2020 je arhitekturni biro Superform pripravil projekt »Časovni stroj«, ki je zasnovan kot konceptualna obnova gradu in vključitev v socialni, kulturni, naravni ter turistični prostor Kozjanskega. Projekt je trajnostno naravnan in predvideva povezovanje lokalne skupnosti, kulture ter gospodarstva. Poleg tega Občina Šentjur grad uvršča med pomembne kulturne spomenike, ki jih je treba ohraniti, čeprav večjih gradbenih obnov še ni bilo. Krajevna skupnost Planina pri Sevnici pa je obnovila križev pot pod cerkvijo sv. Križa, kar kaže na prizadevanja domačinov, da ohranijo zgodovinsko identiteto kraja in povezanost z grajskim prostorom.
Grad Planina pri Sevnici je torej več kot le ruševina – je zgodovinski spomenik, ki povezuje naravno geografijo Kozjanskega s kulturno dediščino srednjeveške Štajerske. Njegova zgodba od Montpreisa do opustitve v 19. stoletju razkriva, kako so se skozi stoletja spreminjale potrebe, moč in usoda plemiških rodbin ter lokalnih skupnosti. Čeprav je grad danes v ruševinah, poskusi revitalizacije kažejo, da njegova dediščina še vedno živi in ima potencial, da postane pomemben del kulturne in turistične podobe regije.
Polšak, Anton. Planina pri Sevnici in njen grad. Geografija v šoli, št. 1/2025. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. – Strokovni članek o zgodovinskem razvoju gradu in njegovem pomenu v Kozjanskem.
Občina Šentjur. Grad Planina pri Sevnici. Uradni turistični portal občine Šentjur. – Opis arhitekturnih značilnosti, zgodovinski pregled in status kulturnega spomenika.
Osnovna šola Planina pri Sevnici. Ohranjeni kulturni spomeniki na Planini pri Sevnici. Raziskovalna naloga zgodovinskega krožka, 2014. – Lokalni raziskovalni vir o kulturni dediščini kraja.
Superform arhitekti. Projekt Časovni stroj – konceptualna obnova Gradu Planina. Projektna dokumentacija, 2020. – Predstavitev sodobnega koncepta revitalizacije gradu.
