Geografska lega in naravne značilnosti: GEOSS (geometrično središče Republike Slovenije) leži v osrednjem delu države, v razloženem hribovskem naselju Spodnja Slivna v neposredni bližini Vač v občini Litija. Prostor se nahaja na prisojnem, razglednem slemenu v zahodnem delu Posavskega hribovja nad dolino reke Save, na naravnem prehodu med predalpskim svetom, Ljubljansko kotlino, Zasavjem in Dolenjskim podoljem. Zaradi lege na nadmorski višini 645 metrov ponuja ob jasnem vremenu izjemno širok razgled od Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank na severu do Posavskega hribovja s Kumom, Snežnika in Dolenjske na jugu. V državnem omrežju trigonometričnih točk ima GEOSS poseben pomen kot osrednja orientacijska točka slovenskega ozemlja.

Vzhodna geografska dolžina 14° 48' 55,2"
Severna geografska širina 46° 07' 11,8"
Nadmorska višina 645 m
Gauss-Krügerjeve koordinate Y = 5485739, X = 5109033

Geodetska določitev težišča: Natančen položaj geometričnega središča Slovenije temelji na znanstvenem geodetskem izračunu ravninskega težišča ozemlja Republike Slovenije. Geodet Marjan Jenko je s pomočjo koordinat državne meje, preslikanih v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem, izračunal težišče lika Slovenije – točko, na kateri bi bila ravna plošča v obliki države popolnoma v ravnotežju. Izračun je točko umestil na južno pobočje Slivne pri Vačah, približno 30 kilometrov vzhodno od Ljubljane. Zanimivo je, da sta v neposredni bližini te točke tudi središče poseljenosti ter središče gozdnatosti Slovenije, zaradi česar območje upravičeno velja za večplastno srce države.

Geološka zgradba in fosilna morska obala: Območje Spodnje Slivne in Vač pripada tektonski enoti Posavskih gub, ki so nastale z alpidsko orogenezo ob stiku Južnih Alp in Zunanjih Dinaridov. Starejšo kamninsko podlago gradijo paleozojski (permski in karbonski) kremenovi peščenjaki, glinovci in meljevci, ki jih prekrivajo mezozojski (triasni in jurski) apnenci ter dolomiti, na katerih so se razvili značilni plitvi kraški pojavi z vrtačami in manjšimi jamami. Izjemna naravna posebnost območja Vač pa so miocenski litotamnijski apnenci in peščenjaki (stari približno 15 milijonov let), ki predstavljajo ohranjeno fosilno obalo nekdanjega Panonskega morja. V nekdanjem plitvem tropskem morju so se odložili bogati ostanki morskih organizmov – okamenelih školjk (pokrovač), polžev, morskih ježkov, koral, rdečih apnenčastih alg ter celo zob morskih psov, zaradi česar je fosilna obala nad Vačami zavarovana kot geološki naravni spomenik.

Arheološka dediščina in Vaška situla: Neposredna okolica GEOSS-a sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Evropi iz obdobja starejše železne dobe (halštatske kulture, 8.–4. stoletje pr. n. št.). Na bližnjih Vačah in v zaselku Klenik so cvetele mogočne železodobne naselbine z bogato obrtjo, talilnicami železove rude in obsežnimi grobišči. V Kleniku pri Vačah je domačin Janez Grilc 17. januarja 1882 odkril svetovno znano Vaško situlo – bogato okrašeno bronasto vedrico iz 5. stoletja pr. n. št., katere reliefni pasovi v treh frizih prikazujejo življenje, obrede, tekmovanja in gostije tedanjega plemstva. Vaška situla velja za eno najdragocenejših arheoloških umetnin v Sloveniji, njeni motivi pa so upodobljeni tudi na slovenski osebni izkaznici in potnem listu. Na njen pomen v bližini GEOSS-a opozarja velika povečana replika situle na Kleniku ter arheološka učna pot.

Poselitev, prebivalstvo in družbena struktura: Območje Spodnje Slivne, Gornje Slivne, Vač in okoliških zaselkov predstavlja tipično razloženo hribovsko poselitev Posavskega hribovja s samotnimi kmetijami in manjšimi gručastimi jedri na prisojnih slemenih ter terasah. Število prebivalcev v sami Spodnji Slivni je majhno (okoli 100 do 130 prebivalcev), celotna krajevna skupnost Vače pa šteje približno 1.000 prebivalcev. V preteklosti se je prebivalstvo preživljalo predvsem s samooskrbnim hribovskim kmetijstvom, živinorejo, sadjarstvom, gozdarstvom ter rudarjenjem in žganjekuho. V drugi polovici 20. stoletja se je zaradi pomanjkanja lokalnih delovnih mest začelo izseljevanje mladih v dolino, v zadnjih desetletjih pa se trend obrača – zaradi mirnega naravnega okolja, sončne lege in relativne bližine osrednjeslovenskega prostora se območje znova oživlja z novogradnjami in prenovami domačij.

Šolstvo, oskrba in delovna gravitacija: Osnovno oskrbo, družabno življenje in nižje izobraževanje zagotavljajo bližnje Vače (oddaljene le nekaj kilometrov), kjer deluje podružnična osnovna šola z vrtcem, ki spada pod Osnovno šolo Gradec Litija, ter gasilski dom, kulturno društvo, trgovina in gostinska ponudba. Višje razrede osnovne šole otroci obiskujejo v Litiji, srednješolsko izobraževanje pa je usmerjeno v Litijo, Zagorje ob Savi in predvsem v Ljubljano. Z vidika delovne in prometne gravitacije je območje GEOSS-a močno vpeto v vsakodnevne delovne migracije. Ker v neposredni okolici prevladujejo le kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, turizem in manjša obrt, večina delovno aktivnega prebivalstva vsakodnevno migrira na delo v dolino – najprej v občinsko središče Litijo in bližnji Zagorje ob Savi ter Izlaško-Kisovško območje, še izraziteje pa proti Ljubljani in Domžalam. Prometno je hribovsko zaledje povezano z lokalnimi cestami, ki se v dolini Save (pri Kresnicah, Litiji ali Savi) priključujejo na glavno prometno os in železniško progo Ljubljana–Zidani Most.

Zgodovina nastanka obeležja GEOSS: Pobudo za trajno označitev središča Slovenije je leta 1981 dal takratni župan občine Litija Jože Dernovšek, potem ko se je med ljudmi in v medijih pojavilo vprašanje, kje natančno leži središče države. Projekt GEOSS je zasnoval in vodil Peter Svetik, geodetski izračun je opravil Marjan Jenko, osrednji pomnik in krajinsko ureditev okolice pa je oblikoval arhitekt Marjan Božič. Obeležje je bilo postavljeno 4. julija 1982 in istega leta slovesno predano javnosti. Osrednji granitni steber je izdelan iz pohorskega tonalita; na njem so vklesane strani neba, tedanji grb ter prvi in sedmi verz Prešernove Zdravljice (današnje slovenske himne), ki so bili v kamen vklesani že skoraj desetletje pred osamosvojitvijo Slovenije.

Spominski park, Vseslovenski kamen in simbolika: V neposredni bližini granitnega pomnika je bila zasajena slovenska lipa kot starodavni simbol slovenstva, območje pa se je v naslednjih desetletjih z delovanjem Društva GEOSS razvilo v urejen spominski park. V njem stojijo drogovi za slovensko, evropsko in občinsko zastavo, spominske plošče ob pomembnih državnih mejnikih (osamosvojitev, mednarodno priznanje, vstop v EU in NATO) ter spominska obeležja slovenskih občin, društev in rojakov iz zamejstva in izseljenstva. Osrednji simbolni doprinos parka je Vseslovenski kamen z vklesanimi temeljnimi vrednotami slovenskega naroda: domoljubje, poštenje, modrost, delavnost, strpnost in sloga. Obelisk z grbom, lipo, zastavami in spominskimi ploščami tako pooseblja enotnost in povezanost vseh Slovencev doma in po svetu.

Današnji pomen za Slovenijo: GEOSS danes presega svoj prvotni geodetski pomen in predstavlja eno osrednjih domovinskih, kulturnih in izobraževalnih središč Republike Slovenije. Na prireditvenem prostoru vsako leto potekajo tradicionalne državne in kulturne prireditve ob Dnevu državnosti, Dnevu samostojnosti in enotnosti, srečanja Slovencev iz zamejstva in izseljenstva, sprejemi ter pohodi po okoliških poteh. Hkrati je območje pomembna naravoslovna in kulturno-zgodovinska učilnica na prostem, kjer se na majhnem prostoru prepletajo geološka zgodovina Panonskega morja, železodobna dediščina Vaške situle, kmečka stavbna dediščina Spodnje Slivne ter simbolika sodobne slovenske državnosti.