Geografske značilnosti in obseg

Cerkniško polje leži v jugozahodni Sloveniji na območju Notranjske. Gre za kraško polje, ki je fluvialni oziroma kraški površinski pojav na zakraselem svetu. Ko polje zalije visoka voda, nastane Cerkniško jezero – zaradi menjave vodostaja in izrazitega sušnega obdobja eno najbolj prepoznavnih presihajočih jezer na svetu.

Ob običajnem večjem obsegu meri v dolžino približno 7,4 km in v širino 3,3 km. V obdobjih polne ojezeritve se razprostira na površini približno 26 km², ob ekstremnih poplavah pa vodna gladina prekrije celotno dno polja in doseže celo do 38 km². V teoretičnem največjem obsegu (glede na dimenzije samega polja) je dolgo 10,5 km ter široko 5 km, s čimer velja za drugo največje jezero v Sloveniji po površini ter največje presihajoče jezero. Gladina vode niha med 546 in 551 metri nadmorske višine, največja globina pa znaša okoli 10 metrov.

Hidrologija in podzemni tokovi

Vodno omrežje Cerkniškega polja je izjemno razvejano in tesno prepleteno s širšim kraškim zaledjem. Na bližnjem Loškem polju ponika potok Obrh, ki se po podzemni poti ponovno pojavi na Cerkniškem polju kot potok Štržen ter skozi druge kraške izvirne skupine (na primer Cemun). V jezero priteka tudi voda iz podzemnih rovov Križne jame, ene najlepših vodnih jam na svetu, z zahodnih in severnih obronkov pa se vanj stekata Cerkniščica ter površinske in zaledne vode z območja Javornikov.

Vsa ta voda se zbira na polju in nato ponika v požiralnikih vzdolž več smeri:

  • Smer Rakov Škocjan: En del vode odteka v Rakov Škocjan kot potok Rak, od koder potuje pod zemljo proti Planinski jami; tam se združi z reko Pivko iz Postojnske jame in priteče na površje kot reka Unica.

  • Smer Planinsko polje: Drugi del podzemnega toka se neposredno preceja in ponika proti Planinskemu polju.

  • Smer Bistra pri Vrhniki: Tretji, najdaljši tok premaga globoke kraške plasti ter privre na plano v močnih kraških izvirih pri Bistri na robu Ljubljanskega barja.

Ob robu polja jezero napajajo stalni kraški izviri, ob močnejših podzemnih pritiskih pa voda bruha tudi neposredno iz talnih odprtin na dnu jezera. Te odprtine delujejo kot estavele – ob nizkem vodostaju delujejo kot požiralniki, ob visokih vodah pa pod pritiskom bruhajo vodo na površje.

Dinamika presihanja in geološki nastanek

Cerkniško jezero se običajno napolni po močnem jesenskem deževju ter zgodaj spomladi ob taljenju snega na okoliških planotah. Voda običajno presahne maja ali junija, v sušnih zimah pa se lahko izsuši tudi pozimi. Ko voda odteče, se dno jezera spremeni v obsežne travnike in pašnike.

Nastanek notranjskih kraških polj je tesno povezan z regionalnim tektonskim prelomom, ki poteka na liniji Idrija – Hotedršica – Planinsko polje – Cerkniško polje – Loško polje. Tektonsko pogrezanje ob prelomnih conah je ustvarilo zaprte kotanje, ki jih je zakrasela hidrologija oblikovala v edinstvena polja.

Pomen za ptice selivke v času ojezeritve

Zaradi edinstvenega prepleta odprtih voda, poplavnih travnikov, blatnih plitvin in obsežnih trstišč je Cerkniško polje mednarodno pomembno mokrišče (Ramsarsko območje) ter območje Natura 2000. Do danes je bilo tu zabeleženih več kot 270 vrst ptic, v času spomladanske in jesenske ojezeritve pa jezero postane ključno postajališče in prehranjevališče na jadranski selitveni poti (Adriatic Flyway):

  • Plovci (race in gosi): Na prostrani vodni površini počivajo in se hranijo jate rac, med katerimi izstopajo reglja (Spatula querquedula), žličarica (Spatula clypeata), konopnica (Mareca strepera), žvižgavka (Mareca penelope), dolgorepa raca (Anas acuta) ter čopasta črnica (Aythya fuligula). Med gosmi se redno zadržujeta siva gos (Anser anser) in njivska gos (Anser fabalis).

  • Pobrežniki (bregari): Ko vodna gladina začne nihati in se razkrijejo muljasta tla ter plitvine, se na njih ustavljajo jate selečih se pobrežnikov, kot so mali martinec (Actitis hypoleucos), pikasti martinec (Tringa glareola), črnorepi kljunač (Limosa limosa), bojevnik (Calidris pugnax) in veliki škurh (Numenius arquata).

  • Čaplje, žličarke in žerjavi: V plitvinah in ob kanalih plenijo velika bela čaplja (Ardea alba), rdeča čaplja (Ardea purpurea), črna štorklja (Ciconia nigra) ter navadna žličarka (Platalea leucorodia). Na preletu se v zadnjih letih vse pogosteje za počitek ustavljajo tudi jate sivih žerjavov (Grus grus).

  • Slapniki in ponirki: Na globljih delih jezera se potapljajo rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena), črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis) ter občasno polarni slapnik (Gavia arctica).

  • Ujede selivke: Izobilje rib, dvoživk in vodnih ptic privablja ujede na selitvi, predvsem ribjega orla (Pandion haliaetus) in rjavega lunja (Circus aeruginosus), v okolici pa redno lovi tudi stalni belorepec (Haliaeetus albicilla).

Opomba:

viri za podatke so:

  1. DOPPS – Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije:

    • Ornitološka revija Acrocephalus (redne letne ornitološke zabeležke in popisi selitve).

    • Popisi vodnih ptic v okviru IWC (International Waterbird Census), ki potekajo vsako zimo in v selitvenih obdobjih.

    • Projektni popisi in atlas ptic (Atlas ptic gnezdilk Slovenije ter podatki o selivkah).

  2. Notranjski regijski park (NRP):
    • Uradni naravovarstveni podatki parka o favni Cerkniškega polja, ki navajajo skupno število zabeleženih vrst (uradna številka parka je trenutno več kot 276 vrst ptic, kar potrjuje navedbo "več kot 270").

    • Naravovarstvene smernice in interpretacijski načrti za obiskovalce parka (opazovalnice, tematske poti).

  3. Ramsarska konvencija in informacijski list RIS (Ramsar Information Sheet):
    • Cerkniško jezero z okolico je bilo leta 2006 vpisano na Ramsarski seznam mokrišč mednarodnega pomena (Ramsar Site št. 1600).

    • V uradnem obrazcu RIS so poimensko navedene ključne selitvene in gnezdilne vrste (med njimi reglja, rjavi lunj, žerjavi, žličarice ter seleči se martinci).

  4. Natura 2000 (Zavod RS za varstvo narave – ZRSVN):
    • Območje Cerkniškega jezera spada pod posebno območje varstva SPA (Special Protection Area - Cerkniško jezero, koda SI5000015) po Direktivi o pticah.

    • Uradni ohranitveni cilji in poročila navajajo vrste, kot so Platalea leucorodia, Haliaeetus albicilla, Circus aeruginosus, Tringa glareola, Grus grus itd.

  5. Strokovna monografija o Cerkniškem jezeru:
    • Cerkniško jezero (ur. dr. Franc Lovrenčak in sodelavci) ter ornitološka poglavja dr. Iztoka Geisterja in drugih slovenskih ornitologov, ki so desetletja spremljali jadransko selitveno pot (Adriatic Flyway) prek notranjskih kraških polj.