Grad Bogenšperk (Wagensperg) je ena najpomembnejših renesančnih grajskih stavb v osrednji Sloveniji in hkrati eno ključnih krajev slovenske znanstvene, kulturne in kartografske zgodovine. Zgrajen je bil v 16. stoletju na nizkem griču jugovzhodno od Šmartna pri Litiji, kjer še danes stoji na nadmorski višini 412 metrov. Njegova prepoznavnost je neločljivo povezana z Janezom Vajkardom Valvasorjem, izjemnim polihistorjem 17. stoletja, članom londonske Royal Society, ki je prav na Bogenšperku ustvaril najpomembnejši del svojega življenjskega dela.
Današnja podoba gradu je rezultat več stoletij preoblikovanj. Trinadstropna stavba je zasnovana v štirih traktih, ki obkrožajo arkadno notranje dvorišče in povezujejo štiri stolpe različnih obdobij. Najstarejši med njimi je severni stolp, ki je bil sprva samostojna utrdba. Kasneje je bil z lesenim mostom povezan z jugovzhodnim stolpom, nekoč najvišjim in izrazito obrambnim delom kompleksa. Požar, ki ga je leta 1759 povzročil udar strele, je stolp močno poškodoval, zato nikoli ni bil obnovljen v prvotno višino.
Grad je v sedanji obliki najverjetneje začela graditi plemiška rodbina Wagen, ki je potrebovala novo rezidenco, saj je njihov prvotni grad Lihtenberk propadal, dodatno pa ga je prizadel potres leta 1511. Po izumrtju rodbine Wagen leta 1630 je Bogenšperk prehajal iz rok v roke, dokler ga leta 1672 ni kupil Valvasor.
Valvasor je grad temeljito prenovil in ga preoblikoval v enega najnaprednejših znanstvenih centrov svojega časa. V njem je uredil:
-
grafični atelje,
-
tiskarno,
-
bogato knjižnico,
-
kabinet kuriozitet,
-
zemljemerski in kartografski laboratorij.
Prav na Bogenšperku je nastajala monumentalna Slava vojvodine Kranjske, delo, ki je Valvasorja poneslo v evropski intelektualni prostor. Stroški izdaje so ga sicer finančno izčrpali, zato je moral najprej prodati knjižnico, nato pa leta 1692 še celotno posestvo.
Po Valvasorjevem odhodu je grad znova pogosto menjal lastnike. Med njimi so bili tudi člani rodbine Erberg, Lichtenberg, Jungwirth in nazadnje Windischgrätz, ki so ga leta 1943 dokončno zapustili. Med drugo svetovno vojno je notranja oprema skoraj povsem izginila, a je stavba sama ostala nepoškodovana. Po vojni je bila v njej urejena vojaška bolnišnica, od leta 1957 pa so v gradu delovali jezuiti, ki so poskrbeli za osnovno vzdrževanje.
Leta 1972 se je začela celovita in strokovno vodena obnova pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja Milana Železnika, ki je gradu povrnila renesančno podobo in omogočila njegovo muzejsko in kulturno oživitev.
Bogenšperk je danes pomembno muzejsko središče, posvečeno predvsem Valvasorjevemu življenju in delu. Med najpomembnejšimi vsebinami so:
-
Valvasorjeva grafična delavnica – rekonstrukcija njegovega grafičnega in tiskarskega ateljeja, ki obiskovalcem približa tehnike bakrorezništva in tiskanja iz 17. stoletja.
-
Slovenska geodetska zbirka – v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije je bila na gradu postavljena leta 1987 in je ostala tam do leta 2021. Zbirka je predstavljala razvoj slovenske kartografije, geodezije in merilnih instrumentov, s posebnim poudarkom na Valvasorjevem pionirskem delu.
-
Stalne razstave o Valvasorju – prikazujejo njegovo življenje, znanstvene dosežke, članstvo v Royal Society ter nastanek Slave vojvodine Kranjske.
Danes je grad Bogenšperk:
-
kulturni spomenik državnega pomena,
-
muzejski kompleks,
-
prizorišče porok, koncertov, predavanj in kulturnih dogodkov,
-
središče lokalne identitete in turizma.
Za občino Šmartno pri Litiji predstavlja eno ključnih razvojnih točk. Grad privablja obiskovalce iz Slovenije in tujine, krepi prepoznavnost regije in spodbuja lokalno gospodarstvo. 
Vizualizacija gradu Bogenšperk - 17. stoletje (www.mojaslovenija.si)
Slovenska geodetska zbirka Bogenšperk v obdobju od 1987-2021
Valvasorjev grafična delavnica v obdobju od 1980-2021
Valvasorjev pogled na naravo