Pogled z neba odpira povsem novo dimenzijo razumevanja prostora, pokrajine in človekovega mesta v njej. Ko se odlepimo od tal, se razkrijejo skrite teksture slovenske krajine, geometrija mestnih središč, meandri rek in mogočne linije gorskih grebenov. Ptičja perspektiva nam omogoča, da dojamemo celovitost prostora – tisto nevidno nit, ki povezuje naravno dediščino, stavbno strukturo ter geografsko pestrost Slovenije v edinstveno celoto.
Kot zanimivost – pionirski začetki te zračne dokumentacije segajo že v leto 1998, ko sem posnel svoje prve aero 360° panorame. Tehnologija tistega časa še ni poznala sodobnih rešitev, zato je bila izvedba pravi tehnični in izvedbeni izziv: s helikopterjem sem poletel nad pokrajino, prislonil fisheye (ribje oko) objektiv neposredno na okno helikopterja, pilota pa zaprosil, da je helikopter počasi obračal okoli svoje osi, medtem ko sem sam ritmično pritiskal sprožilec fotoaparata.
Kmalu zatem sem eksperimentiranje nadaljeval z doma narejenim nosilcem v obliki črke L. Na spodnji del tega nosilca je bil trdno pritrjen fotoaparat, celoten sistem pa je bil nameščen pod motornega zmaja. Ti poleti so odpirali neverjetne prostorske poglede in postavili temelje za sistematično zračno dokumentiranje Slovenije.
Danes za zajem zračnih panoram uporabljam sodobno tehnologijo dronov s fotoaparati visoke ločljivosti. Z natančnim večvrstičnim fotografiranjem in kasnejšim sestavljanjem posnetkov dosegajo končne 360° panorame izjemno podrobnost – ločljivost marsikaterih se približuje skoraj 1 gigapikslu (1 Gpix). To obiskovalcu omogoča ne le celostni prostorski pogled, temveč tudi povečave in raziskovanje podrobnosti na površju.
Glavni namen tega projekta je povezati vseh desettisoče lokacij, ki sem jih skozi desetletja že dokumentiral s sferičnimi prostorskimi fotografijami na tleh, tudi z zraka – z 360-stopinjskim zornim kotom, ki ga imajo ptice. S tem nastaja celovit, večplasten prostorski arhiv, ki združuje talne in zračne poglede v enovito izkušnjo navidezne resničnosti.
avtor: Boštjan Burger